Rast investiranja na področje vlaganj v raziskave in razvoj upada že od leta 2000, zato EU že pripravlja usmeritve, na podlagi katerih naj bi do leta 2010 vlaganja v razvojni sektor dosegla tri odstotke bruto domačega proizvoda, je na javni tribuni o gospodarskem razvoju v luči znanosti in raziskovanj s finančno usmeritvijo in podporo znotraj EU poudaril evropski komisar Janez Potočnik.
Potočnik je na omenjeni tribuni, ki jo je pripravilo posavsko območno združenje seniorjev Slovenije dejal, da naj bi od predvidenih prihodnjih vlaganj v področje znanosti in raziskovanja okrog dve tretjini kapitala prišlo s strani zasebnega sektorja. Ravno ta sredstva naj bi po mnenju Potočnika pomenila velik razvojni indikator v EU.
V sistemu razvoja znanosti igrajo ključne vloge gospodarstvo, visoko šolstvo in malo podjetništvo, je dejal Potočnik, obenem pa so tudi pogoj za vzdrževanje evropskega gospodarskega modela.
Načrtovana Evropa znanja tudi preko Lizbonske strategije poziva svoje države članice k oblikovanju večje vloge znanosti, predvsem v smislu oblikovanja novih potrebnih delovnih mest. Kot je poudaril Potočnik, je na tem področju sicer odprtih še veliko ključnih vprašanj.
Ta se nanašajo na štiri ključna področja, in sicer povečevanje investicij za zagotavljanje novih delovnih mest, pogoje za razvoj podjetništva, večjo fleksibilnost evropskega trga dela ter zagotovitev zanesljivih energetskih virov, je dejal Potočnik.
Razvoju znanosti in raziskovanja je namenjen tudi sedmi okvirni program EU na tem področju. Kot je dejal Potočnik, zdaj 55 odstotkov denarja za to področje prihaja iz zasebnega sektorja, današnji izzivi EU na tem področju pa so zelo resni.
Proračun omenjenega sedmega okvirnega programa za razvoj znanosti in raziskovanja za obdobje do leta 2013 naj bi znašal slabih 48 milijard evrov, kar je 40 odstotkov več kot znaša trenutni proračun. To je po mnenju Potočnika dobro za celoten evropski proračun, ki naj bi postal predvsem bolj razvojno naravnan.
Podpora tudi regionalnemu razvoju znanosti
Omenjeni program naj bi podpiral tudi regionalni razvoj znanosti, ki naj bi bil deležen več sredstev iz evropskih strukturnih in kohezijskih skladov, s tem pa daje večje možnosti za razvoj tudi manj razvitim regijam unije. Potočnik je dejal, da pri tem ne gre za sofinanciranje raziskav, ampak za pospeševanje izgradnje kapacitet, ki bi omogočale večje sodelovanje pri mednarodnih projektih.
Posavska regija ima tako kot celotna Slovenija po njegovem mnenju ravno na področju razvoja podjetništva trenutno največje možnosti za razvoj, predvsem v smislu sodelovanja z ostalim evropskim podjetniškim sektorjem ter povezovanju v t.i. podjetniške grozde oz. regije znanja.
Kot je dodal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, se je vlada v svojih strateških dokumentih že opredelila do omenjenih izzivov gospodarskega napredka v prihodnosti, v okviru katerih so izpostavili, da je ključno tudi vlaganje v raziskave in znanost. Kot je dodal, se konkurenčnost slovenskega gospodarstva trenutno ruši predvsem na področju delovno intenzivnih panog, kjer pa ne bo mogoče več računati na državno pomoč.
Država namerava razvoju gospodarstva pomagati predvsem z davčnimi olajšavami za vlaganja v raziskave in razvojne projekte. Trenutni trend vlade je po njegovih besedah tudi usmeritev v decentralizacijo visokega šolstva. Posavje ima sicer po mnenju Vizjaka velike možnosti razvoja predvsem na področju energetike.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.