Gospodarstvo

Potrdili tri vinorodne dežele

Ljubljana, 11. 01. 2006 07.20 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Med razpravo je večina poslanskih skupin podprla veto na zakon o vinu, ki ga je predlagal državni svet.

Razprava o vinorodnih deželah v Sloveniji se nadaljuje
Razprava o vinorodnih deželah v Sloveniji se nadaljuje FOTO: Reuters

V vnovični obravnavi zakona o vinu, ki ga je državni zbor sprejel 20. decembra, državni svet pa je nanj 23. decembra izglasoval veto, je večina poslanskih skupin veto svetnikov podprla. Večinoma se strinjajo, da delitev Slovenije na dve vinorodni deželi ni dobra. Pričakovati je, da bodo poslanci veto državnega sveta pri glasovanju podprli.

Vlada je pripravila zakon o vinu, ki je predvideval tri vinorodne dežele, delitev na dve vinorodni deželi je obveljala na podlagi dopolnila odbora DZ za kmetijstvo, je poslancem pojasnila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukačič. Pojasnila je, da ministrstvo izvaja anketo, v kateri sprašuje vinogradnike z območja Posavja, ali želijo dve ali tri vinorodne dežele. "Dejstvo je, da delni rezultati ankete kažejo v prid trem vinorodnim deželam. Odločitev potrditve zakona ali potrditve odložilnega veta prepuščam vam," je povedala.

Po mnenju DeSUS pomeni določitev le dveh vinorodnih dežel veliko nevarnost ponovnega razvrednotenja ravnokar zaščitenega vina cvička. "Ocenjujemo, da lahko le s pomočjo specifičnosti slovenska vina uspevajo tako doma, kot v tujini in zato bi morali v Sloveniji spodbujati različnosti," je mnenje poslanske skupine pojasnil Ivan Jelen. Hkrati je pozval k večjemu sodelovanju z vinogradniki in vinarji, predvsem z območja Dolenjske in Bele Krajine.

Vinska trta
Vinska trta FOTO: Reuters

Tudi poslanska skupina SDS predloga zakona ne podpira več. Kot je pojasnil Stane Pajk (SDS), so zakon o vinu do zdaj podpirali, ker je tehnično dober in potreben zaradi uskladitev zakonodaje z Evropsko unijo. Pajk je pojasnil, da so prisluhnili vinogradnikom z Dolenjske in Bele krajine ter Zveze društev vinogradnikov Dolenjske, ki si želijo imeti svojo vinorodno deželo in s tem še dodatno zaščititi ponos dolenjskih vin cviček, zato zakona o vinu ne bodo podprli.

Zakona o vinu tudi poslanska skupina LDS vnovič ne bo podprla. Kot je pojasnil Geza Džuban (LDS), so zakon o vinu v LDS, ko je nastal, podprli. "Tudi teritorialna delitev glede vinorodnih dežel nam je bila sprejemljiva, vendar se je zakon na odboru za kmetijstvo spremenil," je povedal. V LDS podpirajo predlog vlade, ki rešuje predvsem teritorialno delitev na dežele. "Vlada je predlagala in se strinja tudi s pripombami vinogradnikov, predvsem južnega dela Slovenije, da imamo ponovno tri vinorodne dežele," je povedal Džuban.

V poslanski skupini SD menijo, da je zahteva državnega sveta po vnovičnem odločanju o zakonu o vinu upravičena. "Ugotavljamo, da je pristop predlagatelja neodgovoren. V zakon, ki ga je predložil parlamentu, je zapisal, da ima Slovenija tri vinorodne dežele, pozneje pa si je premislil in predlagal odboru dve vinorodni deželi," je mnenje poslanske skupine SD povzel Janko Veber.

V SD so presenečeni, ker se bo vlada do dveh ali treh vinorodnih dežel opredelila na podlagi poimenske ankete v Posavju, ki jo izvajajo pri vinogradnikih, ki so lani prijavili 5000 ali več litrov vina. Anketa, ki jo izvaja ministrstvo, po Vebrovih besedah sicer pomeni nezaupnico kmetijsko-gozdarski zbornici.

Zakon bodo vnovično večinoma potrdili v poslanski skupini NSi. Kot je povedal Alojz Sok, menijo, da so rešitve v zakonu dobre, je pa odločitev prepuščena posameznim poslancem, da se glede na okoliščine, iz katerih prihajajo in kjer so bili izvoljeni, odločijo po svoji vesti.

Poslanska skupina SLS zakona o vinu ne bo podprla. "Ne želimo, da bi kakorkoli ljudje v vinorodni deželi Posavje bili prizadeti, da ne bi imeli svoje dežele," je dejal Janez Kramberger. Hkrati je povedal, da od predlagatelja zakona pričakujejo, da čim prej pride z novim zakonom, ki bo v tem delu spremenjen in bo soglasno podprt.

Državni zbor z obravnavo zakona o vinu nadaljuje izredno sejo. Zakon o vinu je DZ sprejel 20. decembra lani, vendar je državni svet na zakon izglasoval veto, zato mora DZ o zakonu odločati znova.

Veto na zakon o vinu je državni svet izglasoval, ker je prišlo med sprejemanjem zakona do pomembne spremembe števila vinorodnih dežel. V prvotnem predlogu zakona so bile predlagane tri vinorodne dežele (Primorska, Podravje in Posavje), kar so svetniki podprli, kasneje pa je bilo sprejeto določilo o dveh vinorodnih deželah, Primorski in Vzhodni Sloveniji.


SORODNI ČLANKI

  • Prenosnik Lenovo
  • Garmin ura
  • Wasup sup deska
  • Mitsubishi klima
  • Hisense TV
  • Krovni