Potrošniki prepuščeni na milost in nemilost naftnih trgovcev?

Na bencinskih črpalkah je kaos ostal tudi na dan začetka regulacije cen. Goriva še vedno ni bilo na vseh bencinskih servisih. Ob tem pa ostaja strah pred draginjo tudi na drugih področjih. Bodo dodatno poskočile tudi cene hrane, če vlada ne bo ukrepala in našla kompromisa, ki bi avtoprevoznikom omogočal točenje goriva po nižjih cenah od dereguliranih na avtocestah? V oddaji 24UR ZVEČER je odgovarjala Breda Kutin z Zveze potrošnikov Slovenije.

To, da goriva na nekaterih črpalkah ni bilo niti v torek, kaže, da smo potrošniki res nemočni, meni Kutinova. "Zveza potrošnikov Slovenije je že ves čas opozarjala na to, da Slovenija z duopolom ponudnikov nima pogojev za resno konkurenco," je dejala in dodala, da so bile regulirane cene pred deregulacijo pravi pristop. "Žal mi je, da nas takrat niso poslušali."

Kako bodo izpeljali novo regulacijo, pa je odvisno tudi od tega, kako učinkovita je agencija za varstvo konkurence, je jasna. "Žal zadnja leta o njeni aktivnosti nismo slišali skoraj ničesar."

Država bo morala ukrepati in pogledati, kaj se je zares zgodilo v primeru izpada goriva ter točenja kljub obvestilom, da ga ni, dodaja. Po potrebi pa tudi sprejeti določene sankcije. "Treba je preveriti tudi, kaj naftne družbe pravzaprav trenutno zahtevajo kot povračilo za škodo," meni sogovornica. Sankcije agencije za varnost konkurence so lahko zelo visoke, vendar ti postopki običajno trajajo dlje časa, je še dejala.

Želi si sicer videti dokaze, da je bila težava bencinskih servisov tudi zares le logistična: "Ampak glede na to, da se je to zgodilo po vsej Sloveniji, je razlogov za dvom več kot dovolj."

Kako lahko potrošniki ukrepamo v primeru podražitve hrane?

Kutinova poudarja, da so nasveti Zveze potrošnikov enaki že dlje časa. "Trgovske blagovne znamke so dobra izbira, saj dobimo zelo dober presek med kakovostjo in ceno v primerjavi z uveljavljenimi blagovnimi znamkami," pravi ter dodaja, da so tu tudi osnovna priporočila: nakupovanje z nakupovalnim listkom, kupovanje tistega, kar bomo tudi zares porabili, da izdelkov ne kupujemo le zato, ker je nekaj v akciji, ter da skušamo razumeti, kaj stroški pomenijo tudi na mesečni ali letni ravni. "Majhni zneski v evrih se namreč lahko na koncu zberejo v precej velike."

Morali pa bomo razmisliti tudi, kako pomagati ranljivim skupinam in zmanjšati količino zavržene hrane, dodaja. Pa še, kaj bo na tem področju naredila trgovina, da bo hrana, ki je še užitna, do tistih, ki jo potrebujejo, prišla pravi čas. "Treba se bo organizirati na nekoliko drugačen način, kot smo bili vajeni doslej," je jasna.

Ob tem opozarja še, da je treba pri ponudbah "3 za ceno 2" preveriti, ali to zares potrebujemo. "Če so izdelki malo pred iztekom roka, izdelkov pa niti ne potrebujete, se lahko na koncu zgodi, da vas bo nakup stal več, saj bo nekaj hrane končalo v odpadkih," poudarja.

Tu pa je še problem, da zavržena hrana obremenjuje tudi naše okolje.