Pravično za vse?

Planetu najbolj 'škodljivi' Američani, Luksemburžani, Avstralci. Tudi Slovenci smo visoko

Ljubljana, 15. 03. 2016 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 11 min
Avtor
Natalija Švab
Komentarji
238

Potrošniki nimamo zgolj pravic, ampak tudi moč in odgovornost. Govorimo o možnosti, da preko potrošniških odločitev vplivamo na to, da svet postane nekoliko boljši, ko gre za vprašanja otroškega dela, pravic, delavcev, varovanja okolja, poskusov na živalih, skratka za socialna, etična in okoljska vprašanja.

Nakupovanje
Nakupovanje FOTO: Thinkstock

Kako postati odgovoren potrošnik? V prvi vrsti se zavedajte svoje moči – če vam ni všeč, kakšnih poslovnih praks se proizvajalec poslužuje – pa naj gre za odnos do ljudi, živali ali okolja – ga bojkotirajte. Pri široki ponudbi alternativnega proizvajalca, katerega način poslovanja ustreza tudi vaši osebni filozofiji, ni težko najti.
15. marca 1962 je ameriški predsednik John F. Kennedy v nagovoru kongresa izpostavil vprašanje pravic potrošnikov. Bil je prvi svetovni voditelj, ki je v takšni obliki opozoril na to perečo temo in kmalu je 15. marec postal svetovni dan pravic potrošnikov.

Vsako leto potrošniške organizacije ob tem dnevu izpostavijo področja, kjer interesi potrošnikov trčijo ob številne druge interese, opozarjajo na izzive, ko gre za varovanje pravic potrošnikov. Po drugi strani pa velja ob dnevu, ko smo potrošniki v ospredju, opozoriti tudi, da nimamo le pravic, ampak tudi dolžnosti in moč, ki se je pogosto marsikdo premalo zaveda.

Govorimo o možnosti, da preko potrošniških odločitev vplivamo na to, da svet postane nekoliko boljši, ko gre za vprašanja otroškega dela, pravic, delavcev, varovanja okolja, poskusov na živalih, skratka za socialna, etična in okoljska vprašanja.

Ko odgovornost ni več le na plečih podjetja, ampak potrošnikov

Ta miselni preskok, ki v ospredje in središče postavlja potrošnika, so do določene mere že posvojila celo nekatera podjetja, ki v svojih oglaševalskih kampanjah kupce svojih izdelkov vzpodbujajo k odgovornemu ravnanju – k nakupom izdelkov iz recikliranih materialov, izbiri varčnih izdelkov, izdelkov, pri izdelavi katerih v procesu niso bili izkoriščani ne ljudje, ne živali …

Oglaševalska agencija Leo Burnett  je na primer za Coca Colo ustvarila oglasno kampanjo, s katero so potrošnike pozvali k vračanju plastenk tako, da so jim pokazali, da je mogoče iz recikliranega materiala nato ustvariti marsikaj – od novih plastenk do vrtnega pohištva.

Oglaševalski strokovnjaki sicer v vse večji meri menijo, da so podjetja tista, ki bi bi se morala bolj vključiti v osveščanje in izobraževanje odgovornih potrošnikov, saj da šele tako pride v polnosti do izraza njihova družbena in okoljska odgovornost, na katero drugače po tem, ko izdelek zapusti tovarno, nimajo več prav velikega vpliva.

Sicer tega najbrž ne priporočajo iz povsem nesebičnih vzgibov. Izkazalo se je namreč, da v času, ko se veliko govori o družbeni odgovornosti in odgovornosti do okolja, vse več ljudi stavi na odgovorno potrošništvo in odgovorni potrošniki imajo radi proizvajalce s podobo odgovornega podjetja.

Otroško delo
Otroško delo FOTO: Thinkstock
Potrošniki – še posebej milenijci - pripravljeni plačati več za produkte, ki so nastali v skladu z njihovimi osebnimi prepričanji

Raziskovalci družbe Nielsen, ki se ukvarja tudi z globalnimi tržnimi raziskavami, so na primer leta 2014 objavili študijo, iz katere izhaja, da je 55-odstotkov potrošnikov v 60 državah sveta pripravljenih plačati več za storitve in izdelke podjetij, ki so okoljsko in družbeno ozaveščena in tako pozitivno vplivajo na okolje in družbo.

Zanimivo je, da so bili najbolj odgovorno pripravljeni ravnati potrošniki v azijsko-pacifiški regiji, kjer je v imenu družbene odgovornosti pripravljeno kakšen cent več primakniti 64 odstotkov vprašanih, v Latinski Ameriki 63 odstotkov, na Bližnjem Vzhodu in Afriki 63 odstotkov. Na drugi strani pa v Združenih državah Amerike in Evropi tako meni 42 oziroma 40 odstotkov vprašanih.

Kdo pa so uporabniki proizvodov, ki nastajajo v tovarnah, iz katerih se kadi strupen dim in iztekajo strupene odplake? Največje breme planeta smo ljudje – potrošniki. Namesto kazanja s prstom na "umazane države", je torej najprej potrebno preveriti lastne potrošniške navade.

Prednjačijo pa v okoljski in družbeni ozaveščenosti mlajši oziroma milenijci, med njimi bi kar polovica za trajnostne izdelke plačala več.

Raziskovalci so sicer največje medgeneracijske razlike našli v azijsko-pacifiški regiji in na Bližnjem Vzhodu, kjer so bili milenijci trikrat bolj pripravljeni plačati več za trajnostne izdelke kot generacija X in kar 12-krat bolj kot generacija "baby boom".

Neodgovorni potrošniki smo planetu škodljivi prav toliko kot kitajska podjetja

A če potrošniki očitno vsaj razmišljajo o svoji odgovornosti, kje se torej zatakne, da sta naš planet in družba še vedno močno obremenjena z "zablodelim potrošništvom"?

Da Kitajska in njena ogromna, slabo okoljsko regulirana industrija, povzroča velik del obremenitve planeta z ogljikovim dioksidom, je znano številnim Zemljanom. Še posebej potem, ko so medije preplavile podobe v smog ovitih mest in ljudi z zaščitnimi maskami na obrazu.

Odpadki
Odpadki FOTO: Thinkstock
A če kdo ob tem meni, da so to oddaljeni problemi, na katere ni mogoče vplivati, se moti, opozarja raziskava, ki so jo pred dnevi objavili na sciencealert.com.

Na vse skupaj je namreč potrebno pogledati z druge plati – kdo pa so uporabniki proizvodov, ki nastajajo v tovarnah, iz katerih se kadi strupen dim in iztekajo strupene odplake?

Tako ugotavljajo, da smo največje breme planeta ljudje – potrošniki. Namesto kazanja s prstom na "umazane države", je torej najprej potrebno preveriti lastne potrošniške navade, pravijo avtorji študije. "Če pogledate na vpliv, ki ga na okolju pusti povprečen kitajski potrošnik, vidimo, da je ta zelo majhen. Kitajci veliko proizvedejo, a večino izvozijo. Če se pri odgovornosti fokusiramo na potrošnika, hitro pridemo do drugačnega razmerja odgovornosti," je dejala raziskovalka Diana Ivanova z norveške Univerze za znanost in tehnologijo.

Skupina je študijo objavila v strokovni publikaciji Journal of Industrial Ecology, avtorji pa so preverjali okoljski vpliv potrošnikov v 43 državah sveta. Z vidika sekundarnega vpliva – okoljskih posledic zaradi proizvodnje artiklov, ki jih kupujemo vsak dan, so tako ugotovili, da smo potrošniki odgovorni za več kot 60 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov in do 80 odstotkov globalne porabe vode. "Vedno radi krivdo valimo na nekoga drugega, na države, na podjetja, a dejstvo je, da je za 60 do 80 odstotkov vplivov na planet kriva potrošnja gospodinjstev," opozarja Ivanova. "Če torej spremenimo svoje potrošniške navade, bo to imelo drastične pozitivne posledice za naš planet," nadaljuje.

Če pogledate na vpliv, ki ga na okolju pusti povprečen kitajski potrošnik, vidimo, da je ta zelo majhen. Kitajci veliko proizvedejo, a večino izvozijo. Če se pri odgovornosti fokusiramo na potrošnika, hitro pridemo do drugačnega razmerja odgovornosti. Raziskovalka Diana Ivanova o "problematični Kitajski"
Kot študijo še povzema sciencealert.com, je vzorec precej viden – bolj kot so države bogate, več kot so njihovi  prebivalci zmožni kupiti, več kot dejansko kupijo, porabijo in zavržejo, večji je okoljski davek. Prav tako bogati narodi kupijo več procesirane hrane, mesa in mlečnih izdelkov, kar ima velik vpliv obdelovalno zemljo in vodne vire.

Z vidika potrošnikov planet najbolj obremenjujejo Američani, Luksemburžani, Avstralci, Kanadčani, Finci, Britanci, Irci, Švicarji, Grki, Belgijci, precej visoko smo tudi Slovenci! Medtem ko na drugi strani malo prispevajo potrošniki v Indiji, Indoneziji in na Kitajskem.

Raziskovalci poudarjajo, da njihov namen ni sramotiti potrošnike držav, ki so na vrhu lestvice, da pa jih je potrebno ozavestiti: "Gospodinjstva lahko skoraj povsem nadzorujejo svojo porabo, žal pa pogosto razpolagajo s premalo informacijami o tem, kakšen je vpliv njihovega potrošniškega vedenja in kako lahko to spremenijo. Vsakič bi namreč morali izbrati produkt ali storitev, ki bosta povzročila čim manj okoljske in družbene škode."

12-urni delavnik. Pri 7 letih.

Ob okoljskih vprašanjih je eno najbolj perečih, ko gre za proizvodnjo dobrin, ki jih množično kupujemo, izkoriščanje delavcev in otroško delo.

Dobro desetletje mineva, odkar so pri eni od luksuznih znamk izjavili, da je otroško delo pravzaprav dobro, saj se otroci s tem izognejo revščini. Precej zavajajoča izjava, s katero se ne gre tolažiti. Po definiciji Svetovne organizacije za delo je otroško delo namreč "delo, ki otroke prikrajša za otroštvo, uresničevanje potencialov, dostojanstvo, škoduje njihovemu telesnemu in mentalnemu razvoju".

Po definiciji Svetovne organizacije za delo je otroško delo "delo, ki otroke prikrajša za otroštvo, uresničevanje potencialov, dostojanstvo, škoduje njihovemu telesnemu in mentalnemu razvoju".
Po svetu je zaposlenih 260 milijonov otrok, okoli 170 milijonov naj bi jih spadalo v kategorijo izkoriščanih otroških delavcev. Otroški delavci so ranljivi, na najnižji stopnji hierarhične lestvice v podjetju. Delajo po 12 ur v neprimernih okoljih, rada jih imajo predvsem tekstilna podjetja. Menda zato, ker so otroški prsti bolj spretni. A najbrž bo še bolj prepričljiv argument, da so izjemno poceni. Stanejo še manj kot izkoriščani odrasli delavci.

Veliko otroški delavcev je tudi v verigi pridelave bombaža in kakava. Daleč največji pridelovalki kakava sta Slonokoščena obala in Gana, ki skupaj pridelata več kot polovico vsega kakava na svetu, pri tem pa uporabljata prakse, ki se se niso spremenile že kakšnih sto let, vključno z uporabo otroških delavcev. A ti otroci v resnici ostanejo brez možnosti za izobraževanje, šolo zamenja tovarna, s tem pa se korenito skrčijo njihove možnosti za boljšo prihodnost.

Ponekod so otroški delavci tudi žrtve precej hudih praks. V Indiji naj bi deklicam v sezoni obiranja bombaža dajali sredstva, ki prekinejo menstrualni cikel, saj so po njihovem ženske med menstruacijo manj učinkovite pri delu.

Kaj lahko stori potrošnik?  Childlaborfree.com piše, da 93 odstotkov avstralskih oblačilnih znamk "ne ve" ali pa vsaj ne navaja, od kod je bombaž, ki ga uporabljajo za svoje izdelke. To pomeni, da njihovi potrošniki (ne)vede kupujejo oblačila, pri nastajanju katerih je bil nekdo izkoriščan. Podjetja, ki jih takšni podatki ne zanimajo, ali jih celo skrivajo, je mogoče bojkotirati.

Obstajajo pa proizvajalci, ki so zelo odkriti glede svoje proizvodne verige, tudi takšni, ki zavestno najemajo le podizvajalce, ki se ne poslužujejo spornih praks. Prav tako je mogoče kupovati izdelke iz sistema poštene trgovine, ki bi naj zagotavljal, da pridelovalci niso izkoriščani.

Potrebno se je zavedati, da je mogoče, da se delavce ne izkorišča, se jih primerno plačuje, pod njihovimi prsti pa še vedno nastajajo lepa in cenovno dostopna oblačila. Bojkotiranje družb, ki za maksimizacijo dobička uporabljajo najbolj nizkotne prijeme, pa je smiselno in učinkovito. V prvi vrsti namreč razumejo jezik denarja in prihodkov.

Hrana
Hrana FOTO: Thinkstock

Moč potrošnika, ki uporablja družbena omrežja

Drži, da so glasovi proizvajalcev močni, za oglaševalske kampanje si običajno lahko privoščijo milijonske zneske. A kot piše blissfullydomestic.com – v času, ko se glas širi na družbena omrežja, se je zamajala tudi njihova moč.

Če je v preteklosti veljalo, da je bilo ob pomanjkljivem dostopu do drugih informacij, potrebno verjeti temu, kar so v svojih oglasih povedala podjetja, se danes tudi po zaslugi družbenih medijev osebne izkušnje s proizvodi, proizvajalci in morebitni škandali, po spletu širijo kot požar. Potrošniki so na spletu, debatirajo o podjetjih, podjetja se na to odzivajo.

Številna preko svojih profilov na družbenih omrežjih neposredno komunicirajo s svojimi kupci. Skupno jim je, da na svojem Facebook zidu ne želijo 100 objav o svojih nepoštenih praksah. Poleg tega jih lahko potrošniki na ta način neposredno kličejo k odgovornosti v povezavi s konkretnimi primeri.

Strokovnjakinja za družbena omrežja Shana Albert je prepričana, da smo že v času, ko je moč v rokah potrošnikov: "Uporabite jo, spregovorite, zahtevajte odgovore in tako vplivajte."

Kako postati odgovoren potrošnik?

V prvi vrsti se zavedajte svoje moči – če vam ni všeč, kakšnih poslovnih praks se proizvajalec poslužuje – pa naj gre za odnos do ljudi, živali ali okolja – ga bojkotirajte. Pri široki ponudbi alternativnega proizvajalca, katerega način poslovanja ustreza tudi vaši osebni filozofiji, ni težko najti. Morda vzame nekaj več časa, a osebna prepričanja so v prvi vrsti namenjena temu, da jih živimo tudi v praksi.

1. Razmislite, kakšna so vaša osebna prepričanja in jih v praksi uresničujte tudi kot osveščen potrošnik

So vam blizu pravice živali, ostro nasprotujete izkoriščanju delavcev, menite, da je potrebno izkoreniniti otroško delo, preganjati onesnaževalce okolja? Naj bodo vaši nakupi takšni, da ne podpirajo nikogar, ki izvaja poslovno prakso, s katero se osebno ne strinjate. Prebrskajte za informacijami o alternativah, ki jo ponujajo tudi številna mnoga nova podjetja in podprite ideje, ki so bližje vašemu razmišljanju. Podpišete lahko tudi katero od peticij, s katerimi potrošniki proizvajalce opozarjajo na prakse, s katerimi se ne strinjajo.

2. Preverite, od kod so izdelki, ki jih kupujete, spoznajte proizvajalca, ki mu dajete svoj denar

Veliko izdelkov na trgovinskih policah je med potjo do vas prepotovalo več držav, kot jih v življenju obišče kakšen manj aktiven turist. Jakna s Kitajske, čevlji iz Turčije, majica iz Bangladeša, kavbojke iz Indije … Pa pri tem ne ciljamo na "poceni kitajske izdelke". Iz teh držav pride tudi veliko izdelkov, ki nosijo etikete znanih in priznanih kreatorjev. Z nekaj kliki po spletu je vsaj pri večjih blagovnih znamkah mogoče ugotoviti, v kakšnih pogojih so izdelki nastali, saj se po spletu precej hitro razširijo poročila o znanih znamkah, ki sodelujejo z lokalnimi tovarnami, ki zaposlujejo otroke, kjer vladajo nečloveške razmere za delavce ali kjer večina odplak konča v reki, ki teče mimo proizvodne hale. Morda se vam osebni bojkot ne zdi učinkovito sredstvo boja, a ko je bojkot dosegel kritično maso, je svoje poslovne prakse spremenilo že marsikatero podjetje.

3. Kupujte lokalne izdelke in pridelke ter trajnostne izdelke

Kupovanje lokalnega ni le modni trend, predvsem ima svoj smisel. V verigi, ki vodi do potrošnika, ni odvečnega transporta, če govorimo o pridelkih, so ti bolj sveži, pa še podprete lokalne pridelovalce. Podobno velja za trajnostne izdelke – ne gre za modno muho, ampak bolj vzdržen koncept.

4. Razmislite, ali vse, kar nameravate kupiti, tudi potrebujete. Bodite sam svoj mojster

Ljudje radi kupujemo. Hrano, oblačila, zabavno elektroniko, okrasne predmete … Pri tem pa marsičesa sploh ne potrebujemo. Zmernost vam lahko prihrani nekaj evrov, pa še prispevate k boljšemu svetu. Nakupovanje naj ne bo "terapija po napornem dnevu". Kupujte, kar potrebujete, po možnosti kvalitetno, da bo zdržalo dlje. Znebite se miselnosti, da potrebujete nove in nove stvari. Se spomnite časov, ko je tudi pohištvo prehajalo iz roda v rod? Če kopičite knjige, se odpravite v knjižnico. Namesto polnega hladilnika, iz katerega nato enkrat na teden zmečete goro pokvarjene hrane, kupite le toliko, kot boste zagotovo porabili … S tem boste prispevali predvsem k manjši obremenitvi okolja. In kot pišejo na globalcitizen.org – včasih, namesto da se takoj odpravite v trgovino, izkoristite svoje spretnosti in spretnosti ljudi okoli sebe. Marsikaj je mogoče popraviti, namesto zavreči, številne stvari pa lahko ob poplavi idej v knjigah in na spletu izdelamo kar sami ...

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (238)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Transformerji
04. 05. 2016 15.32
Ah, ne pretiravat - moja jahta in osebni avion in vse osebje, ki skrbi za mene in moje delo, ne dela nobene svinjarije!
A4`
15. 03. 2016 19.30
-1
Slovenija potrebuje desnico, da pride do sprememb...
korintos23
15. 03. 2016 19.34
korintos23
15. 03. 2016 19.35
+5
Multipratik
15. 03. 2016 19.41
+6
Slovenija bi potrebovala nekoga, ki bi, namesto da bi gledal, ali bo napolnil levo, ali desno malho, začel gledati na ljudi in vse te termite razhajkal. Problem je, da samega sebe in svoje tolpe ne bo nihče odščipnil od korita, le prerivajo se med sabo, kdo bo bližje in tako je že, odkar smo kao samostojni...
majorb
16. 03. 2016 12.23
AceMcCloud
15. 03. 2016 16.50
+11
Slovenija škodljiva? Ja.... Dva milijona ovc je res katastrofa za planet.
hipi11
15. 03. 2016 18.43
+2
komunjara 1
15. 03. 2016 16.26
+8
ima se može se..... a kad nema se glumi se...... imeti imeti imeti zalostno je to ko novopecena mami iz velemesta visoko izobrazena brez zaposlitve pri 34letih dopoldne sprehaja vozicek ki je ka ti jaz vem kak model neke firme polna obremenitve kak pajac za otrocka naj kupi ne zna pa nastrgat sadja in otroku kasico nardit ker je itaq bolj zdrava tista iz tv reklame..... . .... da ded zre konzerve v sluzbi in dela od ve do nezavesti je nepomembno ..... pomembno je imeti....... in potem vi meni bluzite o odgovornosti potrosnikov......saj pa te ovca ne more nosit odgovornosti ovca se pase tam kamor jo postavite
lojza123
15. 03. 2016 16.24
+4
Sloveniji škodljivi so politiki!
lojza123
15. 03. 2016 16.25
Ka pa mislis
15. 03. 2016 16.11
+5
Kolumbo se obraca v grobu. Svetu je prinesel samo vojne po 500 letih :-)
nikhrast
15. 03. 2016 16.05
+0
Samo poglej po supermarketih kako odločajo potrošniki. Ali kdo sploh še kuha? Vedno več pripravljene hrane, samo zapakiraš, pa neseš domov. Folk zapravi več kot polovico denarja za hrano v restavracijah in za take-out. Še organic ali bio supermarketi, kot The Whole Foods po Severni Ameriki, imajo vedno več pripravljene hrane za take-out. Pa pozabi na lokalno, ta bio hrana se privleče iz celega sveta, cene pa zasoljene, folka pa polno.
Morana7
16. 03. 2016 14.38
Folk kupuje to kar lahko, če bi se šlo za planet bi se vozili na kak drug pogon in ne na naftne derivate, če bi se šlo za zdravje človeka bi bil tobak prepovedan ipd...Berem tole in se sprašujem:Resno jaz imam vpliv na proizvajalce? Če bi ga imela, ne bi prodajali smeti...tako pa na žalost jih.
ONniON
15. 03. 2016 13.38
+10
samo v vednost v ZDA je od ljudskih kuhinj odvisnih 50 milijonov prebivalcev, sem gledal nedolgo nazaj nek dokumentarec o tej vaši obljubljeni deželi, deželi krivic in velikih socialnih razlik med bogatimi in revnimi , pa zamislite se malo
bus303
15. 03. 2016 13.46
+3
Sputnik
15. 03. 2016 14.12
+2
dokumentarci tudi niso več to kar so bili
ADRR
15. 03. 2016 14.48
-2
5mio bi ti še verjel. 50mio pa je 1/6 prebivalstva in nikakor ni res. Sem Ameriko videl na lastne oči in niti približno jim ne gre slabo. SO pa velike socialne razlike.
CestniKolesar370Wattov
15. 03. 2016 14.52
+4
Večje socialne razlike so v Rusiji, Venezueli, Severni Koreji, na Kitajskem... Deželah socializma. Razlika je, da v Rusiji recimo so bogati oligarhi uspeli s krajo državnega premoženja, v ZDA so bogataši do denarja prišli z denarjem, ki je od potrošnikov prišel prostovoljno.
CestniKolesar370Wattov
15. 03. 2016 15.34
+0
Se pravi v ZDA so na račun bogatašev zmagali potrošniki, ljudstvo je od njih dobilo davke. V Rusiji so zmagali zgolj oligarhi in tisti, ki so pač dobili od tega provizijo, se pravi spet tisti pri državnem koritu.
aaaaaa122121
15. 03. 2016 17.21
ja potrosniki so zmagal, hehe, katera naivnost, poglej detroit pa ti bo jasno kdo je zmagal, vecje.deb...nosti pa se ne, kere ofce, umiram od smeha, v zda ima 5% ljudi vec kot ostalih 95% pa je raja zmagala????:)
kraljicavesolja
15. 03. 2016 18.20
+0
MILton, grdo si se zlagal, ravno v ZDA in VB so največje razlike.
AyraLinwood
15. 03. 2016 13.33
+4
to vprašanje, anketa ki sovi zraven....večinoma so ljudje označili ne....pa koga hecate? pa kaj ste res tako nevedni ali zatiskate oči pred tem da se ne etično in okoljsko sporno proizvaja večina stvari...še posebej oblačila z revnejših držav....potem pa označite ne, torej sedanj ne kupujte več oblačil ter drugih izdelkov...tudi nekatere hrane ne in se držite vašega odgovora...jaz sem odgovorila z da saj se zavedam od kod so obleke ki jih nosim na sebi in koliko znoja je na njih, ampak enostavno si prisiljeni le to kupovati (družba je prišla do te točke, kjer če nimaš najnovejše tehnologije si že izobčeni-še posebej se to pozna pri otrocih), saj ti ne preostane drugega...naj hodim naga po svetu? naj si sredi stanovanja posadim vrt? upam da razumete kaj želim povedati...malo si poglejte kakšne dokumentarce, preberite knjige, potopise...
AyraLinwood
15. 03. 2016 13.36
+2
če bi res želeli delovati z okoljem in družbo vseh slojev, barv in velikosti potem bi bile potrebne veeeelike spremembe in sankcije...ne le reciklirana embalaža ali pa kaj podobnega....saj tudi pri reciklaži se porabi veliko energije ter pride do velike količine dima in ostalih strupov....
korintos23
15. 03. 2016 13.33
+22
Slovenci in Luksemburg bomo svet onesnažili ja, nas je skoraj dva milijona in pol! hahaha
VolkBrenin
15. 03. 2016 13.35
+2
ednpa?
15. 03. 2016 13.21
+3
Ma najbolj je obremenjeno okolje ker je večina izdelkov v plastični embalaži zato pa bodmo slovenci enkrat pametni in naredimo tako trgovino kot avstrijci (brez plastike) kjer sam prineseš embalažo in kupiš kar rabiš
QuestionEverythingWhy
15. 03. 2016 12.54
+2
v razvoju produktivnih sil pride do stopnje v kateri so produkcijske sile sredstva, ki pripravljajo nesrečo torej so destrukcijske sile in določen razred mora nositi bremena družbe, ne da bi užival njene prednosti, saj je na silo potisnjen v nasprotje z drugimi razredi
VolkBrenin
15. 03. 2016 13.04
-2
Multipratik
15. 03. 2016 12.49
+18
Zopet prazno nakladanje. Potrošnik ne more tukaj nič. Trgovec je tisti, ki se odloči, kaj bo dal na polico. Sam bi raje kupil srajco iz PIK-a Maribor, pa te firme že 20 let več ni. Zakaj? Ker so trgovci takrat pričeli z invazivno prodajo cenejših kitajskih izdelkov. In kaj naj sedaj, lahko jih bojkotiram in neham nositi srajce, ali pa pač kupim te, ki jih lahko dobim. Razlika je v tem, da je trgovec takrat imel za slovensko srajco 100% maržo, za kitajsko pa 500%, pa je slednja bila še kljub temu cenejša zaradi nizke proizvodne cene. Sedaj konkurence več ni, marža je pa 5000%, saj so proizvodne cene ostale enake, maloprodajne pa enake, ali celo višje od tistih, za kvalitetno slovensko blago. Povečal se je le zaslužek trgovca. Enako se dela z vso našo industrijo. Kvaliteta mora propasti, da bomo vsi kupovali kitajski škart. In kdo sedaj o tem odloča? Potrošnik?* Hahahaha. Dober vic, žal resničen!
VolkBrenin
15. 03. 2016 13.16
+1
Sej lepo piše ...kupi blago - ki je sicer iz Pakistana ....in sam sešij srajco na stroju ki je proizveden na Kitajskem ...igle sicer delajo v Tolminu ...ampak so inekcijske. ...
Samo.Jst
15. 03. 2016 12.39
+9
Ko konec meseca za "160h" (beri 200+) domov prineseš 750€ padejo socialna, etična in okoljska vprašanja v drugi plan... prvo vprašanje "kako preživeti" več kot zadostuje za izbiro izbora.
platon26
15. 03. 2016 12.48
-1
Garsonjera in stroški 250 eur mesečna 35 eur televizija 13 eur pa si konc! Če pa rabiš met mobi naročnino z najnovejšim telefonom za 50 eur mesečno pa razne amis pakete, lizing za avto 200 evrov potem pa vrjamem da je težko!
ZKS
15. 03. 2016 12.56
+6
Bu?ko Štru?ko
15. 03. 2016 15.11
+3
platon26
15. 03. 2016 12.27
+6
Novinarka vprašal bi vas zakaj je "škodljivi" v narekovaju? Saj tako početje je resnično škodljivo! Torej zakaj narekovaj? Aja sej res FDV diploma
platon26
15. 03. 2016 12.27
+1
Sem hotel vnesti vaše ime velecenjena novinarka pa piše da je komentar nesprejemljiv!?
VolkBrenin
15. 03. 2016 12.32
To se je od mene nalezla da opiše širši pomen ... :))))
MATEJ5321
15. 03. 2016 12.46
VolkBrenin
15. 03. 2016 13.06
MATEJ5321
15. 03. 2016 13.15
Joj kako si me nasmejal :))))) In pol sprašuješ neumnosti hahahahahahaha
MATEJ5321
15. 03. 2016 13.16
in zdaj čakaš, da se bo zgodilo ! hahahahaha
Sandalphone
15. 03. 2016 12.19
+11
Dejansko smo v Evropi in ZDA že dokaj zmerni kar se tiče onesnaževanja. Že samo v Indiji je v zrak izpuščenih več delcev kot v Zda in Eu skupaj. Kje so šele ostale industrijske države...
VolkBrenin
15. 03. 2016 12.23
+0
Mauzahecmauzares
15. 03. 2016 12.25
+1
Made in Kitajska,Tajvan, Indija....razvoj Amerika ali Eu
VolkBrenin
15. 03. 2016 12.28
Lahko pa začneš s konca ...kdo nima nobenega interesa podpisati kak papir o okolju ...zakaj se ga je pred dvemi leti odrekla tudi Kanada ( izjavili so da ne bodo počeli nekaj na kar se sosed požvižga po domače ) ...kdo , zakaj , in koliko plačuje raznih okoljskih dajatev ...kam gre ta denar ...itd. ...
VolkBrenin
15. 03. 2016 12.31
-1
Al.pa dejva tkole. ...če bi bili v Evropi zmerni kot praviš ...potem bi bilo na evropskem trgu "onesnaženih " tako ali drugače torej onasnaževalcev ....mogoče 5 % vse robe ....
peet001
15. 03. 2016 12.14
+15
prosim da mi napišete eno znamko oblek katira se proizvaja izključno v eu ali v sloveniji
VolkBrenin
15. 03. 2016 12.34
+3
Najprej moraš imeti za obleko ....blago ....
kraljicavesolja
15. 03. 2016 12.34
+1
Upam, da sploh še obstaja, Gornik je ena.
Samo.Jst
15. 03. 2016 12.40
+1
VolkBrenin
15. 03. 2016 13.08
+2
Predilnic ni ...neke trakove delajo v Celju. ..samo material pa je iz ....
ONniON
15. 03. 2016 12.09
+13
pod pragom revščine živi 290.000 slovencev ali 14,5 % po podatkih statističnega urada kar je največ do zdaj od kar statistični urad beleži revščino in socialno izključenost od devedesetih dalje, pa si zamislite , kaj bo slovenec ki je na minimalni plači na veliko kupoval slovensko ki je veliko dražje od uvoženega, cenejšega,pa še kako moramo gledati na denar,malo nekaj že ampak da bi redno kupovali domače pa ne gre, ker se zapufamo v 14 dneh in smo brez denarja , žal tako je, ne nam pametovat kako pa kaj , ko boste žaslužili 600 eur ali manj pa boste videli
peet001
15. 03. 2016 12.08
+10
3/4 slovencev lahko rečemo da nismo planetu škodljivi ker itak nimamo denarja za kupovat bedarije če pa kupiš pa povečini gledaš da je kvaliteta ki ti bo služila še dolgo kar je pa itak v večini made in eu
ONniON
15. 03. 2016 12.05
+8
amerika je škodljiva in to je dejstvo jih ne zagovarja in jih ne maram
butalistan
15. 03. 2016 12.34
-2
samo da dajo dolarje kajne, pa i phone pa to, drugače pa si ruski simpatizer kajne ???
ONniON
15. 03. 2016 13.13
+2
ne rabim iphona in podobnega sranja saj to ni znak blagostanja