Kot je povedal pomočnik direktorja analitsko-raziskovalnega centra v Banki Slovenije Matjaž Noč, je od tega za 184 milijonov evrov doma shranjenih prihrankov in za 20 milijonov evrov prilivov iz drugih virov. Po dosedanjih podatkih slovenske centralne banke so skupni prilivi iz gotovinskih prihrankov, ki so jih Slovenci sicer hranili doma, v zadnjih štirih mesecih leta 2001 znašali 676 milijonov evrov oz. nekaj več kot 1,32 milijarde nemških mark. Po mnenju Matjaža Noča je to precej več, kot so pričakovali, ta mesec pa naj bi se po njegovem mnenju gibanja umirila.
V Banki Slovenije so še v začetku jeseni napovedovali, da Slovenci hranimo doma devizno gotovino v višini 500 do 600 milijonov nemških mark. Ob zamenjavi 12 nacionalnih valut članic Evropske unije v evro so v centralni banki državljanom svetovali, naj denar vsaj preko novoletnih praznikov položijo na svoje bančne račune, saj bo tako zamenjava mark, šilingov, lir in drugih valut katere od članic skupne evropske denarne enote v evro najbolj preprosta. Tako smo Slovenci v zadnjih lanskih štirih mesecih na bančne devizne račune položili za 405 milijonov evrov tuje gotovine, v menjalnicah pa prodali za 271 milijonov evrov deviz.
V bankah je sicer mogoče denar v kateri od valut, ki so s 1. januarjem prenehale obstajati, zamenjati še vse do 30. junija. Najceneje je, če denar položimo na svoje bančne račune, saj banke sredstva na deviznih računih še vse do konca februarja konvertirajo v evro brezplačno in avtomatsko. Faktorji za preračunavanje so določeni že skoraj dve leti. Tako je npr. en evro vreden 13,7603 avstrijskega šilinga, 1,95583 nemške marke, 6,55957 francoskega franka ali 1936,27 italijanske lire. V primeru, da želimo iz banke oditi z gotovino v žepu, pa je potrebno plačati provizijo. Ta se bo do 28. februarja gibala od enega do dveh odstotkov, od 1. marca do 30. junija pa bo znašala od tri do štiri odstotke. Provizija za menjavo kovancev je še precej višja - okrog 20-odstotna. Po 30. juniju bo menjava tudi v večini držav evro območja možna le pri njihovih centralnih bankah. Tujo gotovino, ki se z letom 2002 umika iz obtoka, predvidoma do konca februarja odkupujejo tudi še v vseh slovenskih menjalnicah.
Na pričakovani višji priliv tuje gotovine v slovenske banke je pred dobrim mesecem dni opozoril tudi guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari. Ob predstavitvi programa usmeritev denarne politike osrednje slovenske finančne institucije konec lanskega novembra je opozoril, da se bo morala slovenska centralna banka zelo potruditi, da ji bo uspelo sterilizirati ogromen pritok tuje gotovine.
