Povprečna urna postavka študentskega dela presegla mejnik 10 evrov

Poletni meseci prinašajo vrhunec študentskega in dijaškega dela, ki danes mladim ponuja več kot le zaslužek. Poleg delovnih izkušenj, novega znanja in večje finančne neodvisnosti študentsko delo še vedno predstavlja tudi pomemben socialni korektiv, ki mladim omogoča izobraževanje ne glede na socialni položaj njihovih staršev oziroma družine, so izpostavili pri e-Študentskem servisu. Pred poletnimi meseci, ko se opravi največ študentskega dela, so zbrali in izpostavili še več aktualnih podatkov.

Vsaj eno uro študentskega dela letno opravi okoli 100.000 mladih, v povprečju pa opravijo približno osem ur dela tedensko oz. okoli 35 ur mesečno, kar na letni ravni pomeni približno 425 ur dela.

Minimalna urna postavka za študentsko delo od 5. februarja letos znaša 8,98 evra bruto, na e-Študentskem servisu pa je aprila povprečna urna postavka dosegla 10,20 evra bruto, kar je nominalno 7,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani in 12 odstotkov nad letos zakonsko določeno minimalno urno postavko.

Dela z minimalno urno postavko predstavljajo manjši del ponudbe in se praviloma težje oddajo. Teh je po zadnjem dvigu minimalne urne postavke 21 odstotkov. Povprečno so mladi prek e-Študentskega servisa lani zaslužili 264 evrov neto na mesec, letno pa 3168 evrov neto.

A plačilo ni vedno glavni motivator za delo, ugotavljajo pri e-Študentskem servisu. "Mladi se odločajo za dela, ki poleg plačila ponujajo tudi razvoj v najširšem možnem smislu. Izbirajo dela, ki dopolnjujejo njihov nahrbtnik kompetenc, te pa jim odpirajo vrata pri uglednih delodajalcih, tudi če na začetku opravljajo bolj enostavna dela. Njihovemu življenjepisu dodajajo kredibilnost oz. strokovnost," so navedli.

Konec maja je bilo na e-Študentskem servisu objavljenih 3400 prostih del, sicer pa je letos za počitniško delo okoli devet odstotkov več ponudbe kot lani.

V ponudbi študentskih del prevladujejo predvsem dela v prodaji in s strankami, administrativna dela, strokovna dela z različnih področij, kot so računalništvo, programiranje, elektrotehnika, digitalni marketing, projektiranje, zdravstvena nega, dela v kemiji in farmaciji ter v gostinstvu in turizmu. Veliko je tudi ponudbe za fizična dela, kot so pakiranje, deklariranje, vrtnarska dela in skladiščna dela, pa tudi za različna dela v zdravstvu.

Najbolje plačana dela presegajo 15 evrov bruto na uro, pogosto pa zahtevajo kombinacijo komunikacijskih, digitalnih ali strokovnih znanj, so izpostavili pri e-Študentskem servisu.

Raziskava Mladi in trg dela, izvedena maja letos med 5780 mladimi v Sloveniji, je pokazala, da 70 odstotkov vprašanih s študentskim delom želi pridobiti delovne izkušnje, prav tako 70 odstotkov jih želi zaslužiti za večjo finančno neodvisnost, 48 odstotkov vprašanih želi hiter in varen zaslužek, skoraj 40 odstotkom anketirancev pa študentsko delo prinaša pomembno samostojnost.

Ob tem sta mladim pomembna varnost in hitrost plačil ter možnost prilagajanja urnika dela šoli oz. življenju. Podatki e-Študentskega servisa tudi kažejo, da se 62 odstotkov mladih po zaključku šolanja zaposli pri delodajalcu, kjer so že prej opravljali študentsko delo, hkrati več kot 90 odstotkov mladih takoj preide na trg dela, brez vmesne brezposelnosti.

Študentsko delo je že več kot desetletje vključeno v sistem socialnih prispevkov, mladi pa uživajo zaščito delovne zakonodaje in imajo pri delu zakonsko določene pravice. Podatki kažejo, da mladi s študentskim delom v povprečju na leto pridobijo 2,5 meseca pokojninske dobe, pokojninska blagajna pa je v letu 2025 iz naslova študentskega dela prejela 89 milijonov evrov.