Vzrok za tak položaj je v svetovni krizi, predvsem pa v neodzivanju kmetijskega ministrstva na vse dosedanje nujne pozive in predloge prašičerejcev, piše v skupnem sporočilu za javnost Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in GIZ Prašičereja Slovenija. Poleg tega je Madžarska konec prejšnjega tedna spet uvedla izvozne subvencije v višini pol evra na kilogram svinjskih polovic. Prašičerejci so tako v nedeljo sklicali nacionalni krizni štab, na katerem je bilo slišati tudi razmišljanja o tožbi zoper državo ter drugih opozorilnih ukrepih.
Prašičerejci že več tednov prosijo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, naj preuči politiko zaščite domače prireje prašičev pred agresivno politiko državnih subvencij, s katero druge pristopnice ščitijo svoje rejce in jim tako utrjujejo položaj. Svoje trge so zaščitile praktično vse pristopnice, še posebej potem, ko so Madžarski propadli nekateri izvozni posli.
Madžarska vztraja pri vojni za slovenski trg s svinjskim mesom in na tak način upa, da se bo rešila presežnih zalog svinjskega mesa, za katere bodo morale pristopnice po letošnjem maju plačati EU pogodbeno kazen v višini 536 evrov na tono. Če resornemu ministrstvu ne bo uspelo pravočasno izenačiti pogojev gospodarjenja, se bodo tudi pri nas nakopičile zaloge svinjskega mesa in tako se utegne zgoditi, da bo kazen za presežek zalog namesto Madžarske plačevala Slovenija, ki ji svinjine sicer primanjkuje, opozarjajo domači rejci prašičev.
Ker se prašičerejci, ki so v nedeljo sklicali nacionalni krizni štab, ne morejo strinjati, da bi država mirno gledala tako odkrito politiko dumpinških cen s strani tujih držav, in ne bi sprejela protiukrepov, ki bi lahko domačim rejcem zagotovili možnosti za enakopraven konkurenčni boj, so spet obudili razmišljanja o tožbi in drugih opozorilnih ukrepih, piše v sporočilu za javnost.
Zaradi velikega uvoza prašičjega mesa je vlada sicer lani poleti sprejela uredbo o delnem pokritju izpada prihodka pri zakolu pitanih prašičev v obdobju med marcem in junijem. Vendar pa nadomestilo ni pokrilo dejanskih izgub, poleg tega pa je bilo izplačano za prekratko obdobje, opozarjajo v GIZ Prašičereja Slovenije. Izračunali so, da jih je država v tem obdobju opetnajstila za nadomestila za 2349 ton prašičjega mesa, kar pomeni, da so bili prašičerejci samo v tem obdobju dodatno oškodovani za preko 200 milijonov tolarjev.
