Ta teden se je sestala prva od petih fokusnih skupin in na mizi imela prve osnutke davčnih predlogov.
Pri dohodnini bi denimo prvo dohodninsko stopnjo znižali iz trenutnih 16 na 10 odstotkov, splošno davčno olajšavo pa bi iz 5500 evrov dvignili na 7000 ali 8000 evrov. Kaj bi to pomenilo v praksi? Po hitrem preračunu bi tisti z minimalno plačo na mesec dobili okoli 55 evrov več, tistim s povprečno plačo bi ostalo dodatnih okoli 90 evrov neto, tistim z dvakratnikom povprečne plače pa okoli 100 evrov.
Razbremenili bi tudi tiste na vrhu lestvice – ukinili bi najvišji razred s 50-odstotno stopnjo.
Predlagajo tudi nižjo stopnjo davka davka od dohodkov pravnih oseb, ki so ga leta 2024 zaradi popoplavne obnove dvignili na 22 odstotkov.
Pa tudi – do prvega milijona evrov dohodka bi veljale obstoječe davčne stopnje, od milijona naprej pa vsaj polovico nižje, govori se o desetih odstotkih. S čimer apelirajo predvsem na vrnitev vrhunskih športnikov.
Kaj pa bi to pomenilo za državni proračun? Zaenkrat izračunov, kakšne finančne učinke bi takšne spremembe prinesle, na strateškem svetu za gospodarstvo še nimajo. Trenutno jih pripravljajo – do konca septembra naj bi bili dokončani in posredovani vladi. Oči imajo sicer uprte tudi v potencialni referendum o interventnem zakonu – če bi bil zakon zavrnjen, določenih zakonov s področja davkov namreč eno leto ne bi mogli spreminjati.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.