Predlogi za zdravljenje slovenskega gospodarstva 'so utemeljeni in konkretni'

Kot je poudaril minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, države glede na zgodovinske izkušnje zelo težko propadejo, lahko pa zelo dinamično propadajo ali zelo dinamično napredujejo.

Slovenija po njegovem prepričanju še ni na točki, ko bi imela le eno možnost in prepričan je, da je moč najti razumno soglasje med vsemi deležniki za okrepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Kot pravi Gaspari, je hitrost tega procesa odvisna od širšega družbenega soglasja. Prepričan je, da so predlogi korektni, utemeljeni in dobra podlaga za širok dialog.

Direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle je pojasnil, da je v času finančne in gospodarske krize v Sloveniji prišlo do strukturnega preloma, večina kazalcev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva pa se je poslabšala. To kažejo tudi mednarodne primerjave.

Umar v pregledu stanja na področju ponavlja ugotovitev, da je bil upad bruto domačega proizvoda (BDP) v času krize v Sloveniji med največjimi v EU, trenutno okrevanje pa je v primerjavi z državami, s katerimi se Slovenija primerja, počasnejše.

Umar opozarja, da je delež tehnološko visoko zahtevnih proizvodov v izvozu Slovenije kljub dvigu v času krize ob propadu tehnološko manj zahtevnih proizvodenj, še vedno za okoli tretjino nižji, kot je povprečje v EU.

Opozarja tudi na občutno zaostajanje pri produktivnosti, kjer Slovenija v niti eni panogi ne dosega povprečja v EU. Realni stroški dela so se po blagem padanju v času hitre rasti gospodarstva med krizo zaradi upada BDP in dviga plač (še posebej v javnem sektorju) občutno dvignili.

Kljub temu da se stroški sedaj znova znižujejo, pa se je stroškovna konkurenčnost Slovenije, ki je močno odvisna od izvoza, poslabšala, to pa je zaskrbljujoče, je zatrdil Vasle. Poleg tega je Sloveniji v času krize upadel tržni delež na svetovnem trgu.

Na področju trga dela Umar poleg povečanja brezposelnosti v času krize izpostavlja dve ključni težavi, in sicer nizko udeležbo starejših na trgu dela in visok delež začasnih zaposlitev med mladimi, ki ustvarja dualizem med začasnimi in stalnimi zaposlitvami.

Kot problem urad navaja tudi nizek delež prebivalstva s terciarno izobrazbo, čeprav se v terciarno izobraževanje vpiše sorazmerno visok delež prebivalcev.

Pet sklopov predlogov

Vlada je na podlagi ugotovitev pregleda konkurenčnosti gospodarstva oblikovala in minuli četrtek potrdila pet sklopov predlogov za njeno okrepitev in odpravo najbolj nevralgičnih točk. Velika večina naj bi bila sprejeta še letos.

Na področju trga dela vlada napoveduje znižanje stroškov in drugih ovir za najemanje in odpuščanje pri pogodbah za nedoločen delovni čas. Spremembe bodo šle v smer prožne varnosti, vlada pa podpira predvsem vzpostavitev odpravninskega sklada.

Vlada predlaga tudi modernizacijo socialnega dialoga, njegovo obnovo pa načrtuje tako na nacionalni ravni kot na ravni panog in podjetij, eden od temeljnih dogovorov pa bi moral biti, da rast plač ne presega produktivnosti, v naslednjih letih pa bo morala po Gasparijevih besedah verjetno nekaj časa zaostajati. Prav tako je treba preprečiti hitrejše naraščanje plač v javnem sektorju kot v zasebnem.

Aktivna politika zaposlovanja naj bi zapolnila niše na področju trga dela, kjer je ponudbe ali povpraševanja premalo. Vlada predlaga tudi deregulacijo poklicev. Teh je v Sloveniji kar 350, povprečje v EU pa je 100. Cilj je, da se število zniža in okrepi konkurenca, ohranijo pa posebni kriteriji za nekatere ključne poklice.

Na področju plačilne discipline je vlada bistvene zakonske predloge že sprejela, na področju okrepitve učinkovitosti financiranja podjetij in spodbujanja razvojnih naložb pa poleg predlogov za sanacijo bančnega sektorja predvideva še dokončen zagon v praksi razvojne platforme, ki jo bo izvajala SID banka ter podporo razvojnim naložbam skozi inovativna javna naročila in krepitev spodbud za raziskave in razvoj.

Na področju boljšega upravljanja s kapitalskimi naložbami države se poleg izvedbe že sprejetih določil predvideva tudi povečanje učinkovitosti gospodarskih javnih služb. Na področju zmanjševanja oz. odpravljanja administrativnih ovir pa je po obsežnem medresorskem pregledu sedaj po Gasparijevih besedah končno jasno, kje so glavne ovire.

V tej luči se med drugim napoveduje olajšano pridobivanje soglasij za umeščanje v prostor, kjer mora po navedbah ministra veliko dela opraviti okoljsko ministrstvo, že napovedana uvedba davčnih blagajn, poenostavitev postopka plačevanja davkov, učinkovitejše delovanje sodišč v gospodarskih zadevah z večjo specializacijo in zagotoviti hitrejše črpanje sredstev EU.