Finančno luknjo, tudi tisto, ki so jo za seboj pustili cerkveni finančni holdingi, smo pokrili z davkoplačevalskim denarjem. A zgodba še zdaleč ni končana, saj večina tistih, ki so jo povzročili, zanjo še ni odgovarjala.
Najbolj vidna slovenska tajkuna Igor Bavčar in Boško Šrot iščeta načine, kako se izogniti zaporu, Ivan Zidar najverjetneje vanj nikoli ne bo stopil, Dušan Črnigoj je že na prostosti, v zaporu sta ta hip le Hilda Tovšak in Bine Kordež. Tožilstvo in policija nas medtem prepričujeta, da delata s polno paro.
In če sta tako policija kot tožilstvo še nedolgo nazaj s prstom kazala na banke, češ da ovirajo njihove preiskave in s tem ščitijo odgovorne, naj bi bilo sodelovanje zdaj bistveno boljše, postopki pa hitrejši.
Banka Slovenje je ustanovila posebno inšpekcijsko skupino, v kateri so različni profili strokovnjakov, ki pomagajo organom pregona pri res kompleksnih preiskavah. Trenutno sodelujejo v osmih postopkih.
In tu je pri posameznem postopku lahko tudi več deset fasciklov. Bolj aktivne postajajo tudi same banke. Banka Slovenije je vložila 11 ovadb. NLB je sama ovadila 28 oseb v 47 zadevah. NKBM še 15. Kriminalisti pa imajo menda odprtih kar 46 postopkov, medtem ko so jih 25 zaključili že lani. Dodatno so vložene še odškodninske tožbe, NLB je vložila dve za osem milijonov evrov, NKBM pa poskuša samo od Matjaža Kovačiča izterjati 40 milijonov evrov.
Vsi ti postopki res dolgo trajajo in vsi seveda ne bodo uspešni. Ampak tam, kjer je šlo za kazniva dejanja, nas odgovorni prepričujejo, da bodo krivci dobili svoj dan na sodišču, ne glede na to, kako dolgo bo trajalo. Res pa niso vsi slabi krediti posledica kriminala, ampak preprosto tega, da so prezadolžena podjetja zaradi krize propadla.
KOMENTARJI (140)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.