Golob izpostavil socialno varnost rudarjev, v pripravi 'prehodni zakon'

Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade, je socialno pravičen prehod ključna prednostna naloga. "Naša prva odgovornost je, da ljudem zagotovimo, da ne bodo živeli v strahu za prihodnost," so premierjeve besede navedli v kabinetu.

V pripravi sta dva ključna zakona, ki bosta po njihovih navedbah trasirala pot in opredelila način zapiranja Premogovnika Velenje in Teša s ciljem, da se izpelje prehod na socialno pravičen način in omogoči prestrukturiranje regije. Preprečujejo najslabši možni scenarij, zato je nujno potreben t. i. prehodni zakon oziroma prej interventni zakon, pravijo, ki bo urejal nadaljnje delovanje Teša in bo zagotovil transparentno porabo sredstev. Ob tem pa zaradi tega zakona rudarji in njihove družine ne bodo živeli v negotovosti za svojo prihodnost, dodajajo.

"Zavedamo se, da so pred nami zahtevne naloge, vendar verjamemo, da lahko s premišljenimi ukrepi in sodelovanjem vseh deležnikov ustvarimo prihodnost, ki bo pravična za ljudi in trajnostna za regijo," je prepričan premier.

'Prehodni zakon' bo v torek predstavljen koalicijskim partnerjem, nato zaposlenim in vodstvu Premogovnika Velenje ter ostalim deležnikom, so napovedali v premierjevem kabinetu.

Osnutek zakona, ki je bil med 18. in 27. oktobrom v javni obravnavi, je predvideval ureditev ogrevanja za prebivalstvo v Šaleški dolini s spremembo režima obratovanja Teša do zagotovitve nadomestnega vira ogrevanja. Teš bi opravljal gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote za odjemalce na območju občin Velenje in Šoštanj. Deloval bi na svojem tehničnem minimumu obratovalne moči, kar presega obratovalno moč, potrebno za zagotavljanje toplote regiji, zato bi kot stranski produkt proizvajal tudi elektriko. Po osnutku bi poseben režim veljal do konca leta 2029, država bi zanj v tem času namenila skupno 833 milijonov evrov nadomestila.

So pa medtem, ko je Golob gostil predstavnike lokalne skupnosti in sindikaliste rudarji protestirali pred državnim zborom. Zahtevajo pravični prehod, ki bo zagotovil socialne pravice in ustrezne rešitve za regijo. Zavračajo hitre časovnice zaprtja rudnikov, opozorili pa so tudi na daljše obdobje za upokojitve in prekvalifikacije. Povedali so, da jih država ne sliši in da ne sliši njihovih zahtev po pravičnem prehodu iz premoga. "Slovenija caplja za Evropo, pobira njene diktate in uničuje lastno proizvodnjo elektrike," je povedal eden od njih. Dodali so, da se v kolikor ne bodo dosegli svojih zahtev, vrnejo pred parlament in poudarili, da so rudarji trd oreh. 

Prvi, po besedah Roberta Goloba zgolj prehodni korak pri reševanju delovnih mest in oskrbe s toploto Šaleške doline, bo predstavljal interventni zakon o Tešu, temu bosta v prihodnjem letu sledila zakon o zapiranju premogovnika, katerega javna obravnava se izteka danes, in zakon o prestrukturiranju šaleške regije, ki naj bi prinesla trajne rešitve.

Golob sicer meni, da je Šaleška dolina talka zgrešenih odločitev politike in kriminalnih dejanj preteklega vodstva Teša.

V državnem svetu je danes potekal tudi posvet o pravičnem prehodu, na katerem so ministri in državni sekretarji predstavili aktivnosti države za pravičen prehod, svoj pogled pa so predstavili tudi sindikati in gospodarstvo.

Medtem ko v Ljubljani menijo, da imajo rešitve, so popolnoma drugačnega mnenja številni, ki jih predlagano dejansko zadeva. 

Ko se je iztekla javna obravnava osnutka predloga interventnega zakona o prihodnjem režimu delovanja Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), po katerem bo TEŠ skupaj s Premogovnikom Velenje v okviru javne gospodarske službe namenjen ogrevanju prebivalstva in podjetij v Šaleški dolini, je bilo jasno, da predlaganim rešitvam nasprotujejo tako v lokalni skupnosti kot tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije je ob tem ponovil, da izraža odločno nasprotovanje predlogu.

Po njihovem mnenju "takšen zakon ni sprejemljiv niti v najmanjših delih". Zato na predlagano niso podali pripomb. Predlagateljem so očitali, da gre pri predlaganem zakonu predvsem za reševanje družbe HSE in zaščito njenih poslovnih interesov. Medtem ko predlog ne daje odgovorov na ključno vprašanje, ki zadeva dolgoročno prihodnost Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje ter njihove zaposlene.

GZS pa je v dopisu, poslanem ministru za okolje, podnebje in energijo v okviru javne razprave, opozorila, da bi lahko predlog zakona v trenutni obliki ogrozil konkurenčnost podjetij in dolgoročno destabiliziral regijo. Zato je pozvala k podaljšanju roka za javno obravnavo ter k pripravi nujnih študij o zanesljivosti oskrbe z energijo, so še znova poudarili.