Konec marca letos so "vzajemci" gospodarili s 130 milijardami tolarjev sredstev, kar je za 17,5 milijarde tolarjev več kot ob začetku letošnjega leta in za dobrih 37 milijard tolarjev več kot v enakem lanskem obdobju.
Z večino, približno 67 odstotkov skupnega premoženja slovenskih skladov, upravljajo prvi štirje skladi, in sicer Galileo (44 milijard tolarjev), Rastko (18,5 milijarde tolarjev), Alfa (13,17 milijarde tolarjev) in Skala (11,7 milijarde tolarjev). Vzajemni sklad Galileo je še vedno največji slovenski vzajemni sklad, saj upravlja s skoraj 34 odstotkov vsega premoženja v slovenskih vzajemnih skladih, Rastko ima 14,21-odstotni delež, Alfa 10 do 13-odstotni, Primus pa skoraj devetodstotni.
Slovenija po naložbah prebivalstva v vzajemne sklade, ki so v razvitih državah ena najbolj razvejanih oblik varčevanja, z 200 evrov na prebivalca še vedno zaostaja za vsemi državami EU, pa tudi za večino primerljivih kandidatk za članstvo v uniji. Kljub temu pa se razmere izboljšujejo, saj se je v preteklih letih obseg sredstev v vzajemnih skladih povečal za več kot petkrat. Po mnenju poznavalcev naj bi se obseg sredstev v vzajemnih skladih na prebivalca v petih letih v Sloveniji zvišal na vsaj 800 do 900 evrov.
Lani je imel največji donos izmed 21 vzajemnih skladov sklad Vizija, saj so točke tega sklada pridobile 23,59 odstotka. Sledijo sklad Modra kombinacija (21,12 odstotka), Delniški (20,08 odstotka), Rastko (18,42 odstotka), Vipek (17,77 odstotka) in Galileo (16,82 odstotka). V prvih treh mesecih so na vrednosti točke najbolj pridobili vzajemci Zajček (10,36 odstotka), Rastko (9,81 odstotka), Primus (9,05 odstotka), Modra kombinacija (8,95 odstotka), Galileo (8,92 odstotka) in Delniški (8,52 odstotka).
