Preprečiti je treba, da zdravstvena kriza ne bo prešla v globoko socialno

Če želimo zagotavljati nemoteno delovanje gospodarskih družb in javnih zavodov, je treba zagotoviti ustrezne preventivne ukrepe, ki se jih morajo držati vsi zaposleni. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa v UKC Ljubljana, je opozorila, da prihaja zima, ko bo prenos okužb veliko večji, saj se bodo novemu virusu pridružila še ostala obolenja. Kot je dejala, delovna populacija predstavlja vsega skupaj 800.000 delavcev, ki se skupaj na delovnem mestu zadržujejo 8 ur, nekateri celo več. Delodajalce je zato opozorila, naj vzpostavijo stik s svojim specialistom za medicino dela, ki jim bo predstavil, kako naj na delovnem mestu skrbijo za zaščitne ukrepe. Namreč njihov specialist pozna delovno okolje in ve, katere so njegove posebnosti.

Študije po prvem valu epidemije so po besedah Dodič Fikfakove pokazale, da so prizadeti predvsem proizvodnja, industrija gradbeništva in trgovine. Pri tem do okužb prihaja tudi preko predmeta, ki ga obdeluje več delavcev. Pokazale so tudi, da več kot 10 odstotkov delavcev, ki so se po prvem valu vrnili na delo, trpi za posttravmatsko stresno motnjo, ki pa se ni pojavila tam, kjer so imeli dobro organizirano preventivo in kjer so pri tem sodelovati tudi delavci. Zato je po njenem pomembno, da v podjetjih poskrbijo za primerne preventivne ukrepe, kot tudi, da pri njih sodelujejo delavci, ki morajo tudi razumeti, kako se morajo obnašati.

Vodja strokovne posvetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović je izpostavila, da so zadnji porasti okužb močno povezani z vnosom iz tujine in posledica zasebnih druženj, v ospredje pa pri okužbah prihajajo tudi okužbe na delovnih mestih. Tudi ona opozarja, da lahko jeseni, ko se poveča število drugih respiratornih obolenj, pričakujemo slabše podatke, zato je preventiva na delovnih okoljih zelo pomembna.

Obe sogovornici, pa tudi ostali sogovorniki, ki so sledili, so poudarili, da je pomembno v načrtovanje preventivnih ukrepov vključiti zaposlene, da je treba dosledno izvajati vse zaščitne ukrepe, izobraževati zaposlene, hkrati pa mora vsak od nas pokazati veliko odgovornosti do sebe in drugih.

'S smotrnimi ukrepi je treba preprečiti socialno krizo'

Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je najprej opozorila, da gospodarstvo na začetku epidemije ni dobilo nobenih natančnejših navodil, kako ukrepati. Zato so številna podjetja poskušala sama najti rešitev. Šele pozneje se je sodelovanje s stroko izboljšalo in so začeli dobivati konkretna navodila. Poudarila je, da v prvem valu okužb ni bilo večjih izbruhov v gospodarstvu, a to še ne pomeni, da bo tako tudi v prihodnje. Opozorila je, da je treba iskati smotrne in racionalne ukrepe, da se zdravstvena kriza ne bo preoblikovala v globoko socialno krizo. "Pred nami so meseci, ko moramo povrniti, kar nam je odnesla epidemija. Izgubili smo 13.000 delovnih mest v Sloveniji," je izpostavila Šmucova in opozorila pred novo epidemijo, ki grozi naši državi – epidemijo neoskrbe. Namreč dostopnost zdravstvenih storitev je vedno slabša, podaljšujejo se čakalne dobe, dogajajo situacije, ko na urgenci pacienti čakajo tudi več ur na pregled. 

Predsednik OZS Branko Meh je izpostavil učinkovito državno pomoč ob epidemiji, ki je pomagala številnim delodajalcem. Prav tako je izpostavil dobro sodelovanje z NIJZ, ki so obrtnike in delodajalce seznanjali s preventivnimi ukrepi.

'Maske morajo biti sestavni del zaščitne opreme'

Direktor NIJZ Milan Krek pa se je najprej dotaknil aktualnih številk in opozoril, da je za zdaj stanje skrb vzbujajoče. Danes imamo kar 55 novih okužb. Je pa dejal, da se tokrat, v nasprotju z marcem, krivulja dviga počasi, in to zaradi ukrepov, ki jih imamo trenutno v državi. Ob tem je napovedal, da že pripravljajo nove ukrepe. Opozoril je, da morajo biti maske sestavni del ostale zaščite. "Želimo, da so maske vsepovsod, kjer se ne da zagotoviti razdalje."

Krek je izpostavil, da bomo samo v primeru, če se bomo vedli, kot je treba, imeli zdravstvo, v nasprotnem primeru pa velike težave. Gre za zelo povezan in prepleten sistem. Dotaknil se je zaščitnih ukrepov v šolah in poudaril, da so poskušali pouk organizirati tako, da so ustvarili zaščitne mehurčke oziroma balone na ravni razredov, s čimer bi čim bolj omejili širjenje okužb. Namreč če bodo morali katero od šol zapreti zaradi okužbe, bo takoj več sto staršev bolniško odsotnih, to pa pomeni, da bo imelo lokalno gospodarstvo velike težave. 

Vnovičnega zapiranja gospodarstva si ne moremo več privoščiti. Ne v Sloveniji ne v Evropi, so bili jasni sogovorniki. Zato sta preventiva in osebna odgovornost vsakega posameznika še kako ključni. Ves čas je treba iskati rešitve, ki bodo omogočale čim bolj normalno življenje.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant pa je danes poudarila, da mora ena glavnih prioritet postati ta, da "ne hodimo v službo bolni. To je odgovorno do nas in drugih".

Državna sekretarka na ministrstvu za delo Mateja Ribič pa je izpostavila, da morajo delodajalci skupaj s strokovnjaki medicine dela in varnosti pri delu revidirajo hišne ocene tveganja in vključiti tudi novi koronavirus. "Treba je določiti ukrepe, ki preprečujejo širjenje okužbe, in omogočajo, da bi se delavci na delovnem mestu počutili varne," je dejala Ribičeva.