Žagarjeva je poudarila, da so svet delavcev, sindikat in komisija za pritožbe organi, v katerih se prepletajo ene in iste osebe, ki so s svojim neodgovornim ravnanjem postavili upravo in samo podjetje v slabo luč. Uprava Gradisa je pred prvomajskimi prazniki sprejela program preseženih delavcev, po katerem bo brez dela ostalo 19 predvsem režijskih delavcev, 72 zaposlenih pa je presežek. Ti delavci naj bi bili po opravljeni prekvalifikaciji razporejeni znotraj Gradisa na druga delovna mesta.
Predsednica uprave Gradisa je še opozorila, da je svet delavcev program presežnih delavcev, ki ga je podjetje pripravljalo dlje časa, zavrnil, čeprav je uprava podjetja predlagala svetu, da imenuje svojega predstavnika, ki bo sodeloval v pripravi omenjenega programa. Svet delavcev pa je ta predlog zavrnil.
Za vodilne v Gradisu je tudi vloga sindikata zelo sporna. Celjska območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je namreč upravi Gradisa posredovala predlog pomirjanja brez navedbe razloga pomirjanja. Kljub temu, da je vodstvo Gradisa pozvalo sindikat, naj predlog dopolni, se to ni zgodilo. Žagarjeva meni, da je bilo delovanje sindikata škodljivo za podjetje, zato je napovedala vložitev odškodninske tožbe zoper sindikat. Sindikat pa je ravnanje Gradisa ob ugotavljanju trajnega presežka delavcev označil za nezakonito in napovedal vložitev kazenske ovadbe zoper upravo Gradisa.
Novo upravo je Gradis na predlog nadzornega sveta dobil leta 1999. Takrat je vodenje podjetje prevzela Žagarjeva in prav leta 1999 je podjetje po več letih negativnega poslovanja poslovalo s 16 milijonov tolarjev dobička. Uprava Gradisa je zaloge zmanjšala za 55 odstotkov, opravila je tudi dezinvestiranje v višini 415 milijonov tolarjev, stroške obresti pa je zmanjšala za 10 odstotkov.