Ta naj bi po pisanju ponedeljkove izdaje časnika La Repubblica za dokapitalizacijo Fiat Auta namenil pet milijard evrov in prevzel do 25-odstotni delež v tej družbi, za mesto v Fiatovi upravi pa naj se ne bi potegoval.
Po mnenju medijev bi Gnutti s svojim predlogom za rešitev Fiata lahko računal na večjo podporo ustanoviteljev koncerna, družine Agnelli, in italijanske vlade. Italijanski premier Silvio Berlusconi je namreč prek svojih podjetij Finivest in Mediaset več kot petodstotni lastnik Gnuttijeve družbe Hopa, poleg tega pa se Gnutti za razliko od Colaninna ne poteguje za mesto v vodstvu družbe.
Colaninno naj bi program prestrukturiranja predvidoma predstavil konec tega tedna. Ta med drugim predvideva, da bi skupina investitorjev pod njegovim vodstvom obvladovala 30 odstotkov delnic Fiata, delež družine Agnelli pa bi se s sedanjih 30 odstotkov znižal na približno 20 odstotkov. Colaninno bi tudi prevzel vodenje uprave.
Banke upnice (med njimi so italijanske banke Intesa BCI, SanPaolo IMI, UniCredito in Capitalia) so do Colaninnovega predloga zadržane, predvsem zaradi tega, ker naj bi že namignil, da namerava preveriti partnerstvo z ameriškim proizvajalcem avtomobilov General Motors. Ta je od leta 2000 lastnik 20 odstotkov Fiatovih delnic, v skladu s kupoprodajno pogodbo pa se mu z letom 2004 odpira možnost, da dokupi celotno Fiatovo proizvodnjo avtomobilov. Gnuttijev predlog, ki predvideva sodelovanje tako bank kot General Motors, naj bi bil bankam upnicam bolj povšeči.
Medtem v Fiatu poteka žgoča razprava o tem, ali naj se dejavnost proizvodnje avtomobilov, torej družba Fiat Auto, odcepi od koncerna in samostojno nastopi na borzi. Temu so se že uprli sindikati, ki menijo, da bi to otežilo zaščito interesov in nadaljnji razvoj Fiat Auta. "Z odcepitvijo Fiat Auta se bodo vsi dolgovi in težave nakopičili le v tem delu koncerna," je opozoril predstavnik sindikata UIL (Italijanska zveza dela) Luigi Angeletti.
