'Zakaj država, ki pobira visoke davke, ponuja vprašljive javne storitve? Kam gre denar?'

Ko gre za prevare, "ne govorimo le o večmestnih številkah, ko gre za izgubljen denar, ampak o grozljivih posledicah, ki, če potegnemo pod črto, pomenijo, da bi slovenska družba lahko bila bistveno bolj uspešna, če bi prevare obvadovali, če bi se tega področja bolj zavedali," je nadaljeval Vesel. Prepričan je, da bi bila naša družba, če bi se prevaram bolje zoperstavila, bolj vitalna, bolje bi delovali številni segmenti tako družbe kot države, ki bi lahko bili tudi "bistveno bolj usmerjeni v to, da zadovoljijo potrebe vseh ljudi".

Združenje preiskovalcev prevar (ACFE) sicer vsako leto prireja Mednarodni teden ozaveščanja o prevarah, ki je namenjen povečanju zavedanja o tveganjih finančnega kriminala in korupcije ter osvetlitvi njihovih negativnih učinkov na poslovno in širšo družbeno okolje. Letos bo Mednarodni teden ozaveščanja o prevarah potekal od 18. do 22. novembra 2019, pri nas ga bo s partnerji že drugo leto obeležila družba  Deloitte.

V ta namen so danes podpisali Skupno izjavo partnerjev o sodelovanju v pobudi Mednarodnega tedna ozaveščanja o prevarah. "V želji, da bi pobuda in načrtovane aktivnosti dosegle kar najširši krog ljudi, smo k izvedbi dogodka pristopili številni relevantni deležniki, med njimi ugledne organizacije in ustanove kot so Računsko sodišče, Komisija za preprečevanje korupcije, Slovenski državni holding, EBRD, Združenje bank Slovenije, Združenje nadzornikov Slovenije, Ekonomska fakulteta v Ljubljani Fakulteta za varnostne vede, Deloitte Slovenija in druge. Glede na izjemno pozitiven odziv in visoko stopnjo pripravljenosti za sodelovanje, smo se s partnerji odločili, da našo namero potrdimo tudi s podpisom Skupne izjave o organizaciji Mednarodnega tedna ozaveščanja o prevarah 2019," so ob tem sporočili iz Deloitte Slovenija.

Podpisniki so se danes strinjali, da gre za težavo, ki jo mora slovenska družba nasloviti predvsem med mladimi, za začetek pa mora prepoznati težavo: "Najprej se je problema treba zavedati, potem je v družbi potrebno znati zbrati dovolj znanja o tem kompleksnem področju – ne gre namreč samo za računovodstvo, ampak je problematika mnogo širša." 

In ena od glavnih težav, ki jo prepoznava Računsko sodišče, pa je uspešnost pregona storilcev na področju prevar. "Kaže, da nimamo tako velikih težav z odkrivanjem takšnih dejanj, tudi z ozaveščanjem ne tako zelo, čeprav je znanja še vedno premalo, izrazita težava pa je procesiranje razkritih prevar. Kajti, če se stvari ne procesirajo, ne zaključujejo z negativnimi posledicami za tiste, ki so pri takšnem početju sodelovali, dajemo zelo napačen signal vsem, ki razmišljajo, da bi se lotili česa podobnega."

Cilj projekta je tako informiranje javnosti in sodelovanje ključnih deležnikov na področju prevar. "Ta koalicija je sestavljena tako, da vsak deležnik v okviru svojih pristojnosti skuša na tem področju narediti čim več. Računsko sodišče se bo fokusiralo na področje javnega naročanja, kajti če povprečnega davkoplačevalca vprašate, kje vidi meni, da je veliko prevar, hitro pridemo na polje javnega naročanja. Naš cilj je, da v tistem tednu spregovorimo o tem, kako bi Slovenija lahko že v prihodnjih dveh letih omejila nepravilnosti na področju javnega naročanja," je še razložil Vesel.

Yuri Sidorovich iz družbe Delloite je ocenil, da so prevere pri nas skoraj tabu tema. "Cilj projekta je, da to spremenimo. Prvi korak pri zdravljenju katere koli bolezni je, da si priznaš, da imaš simptome, težavo. In težava je. Finančni kriminal ne pozna meja. Korupcija, pranje denarja in druge vrste prevar, razjedajo kot rakave celice številne segmente – zdravstvo, politiko, gospodarstvo, medije, javni sektor, gradbeništvo …"

Moramo se odkrito vprašati, zakaj država, ki ima visoke davke, svojim državljanom ponuja vprašljive javne storitve, kam gre ta denar, je opozoril: "Eden ključnih elementov pri pregonu česar koli je ničelna toleranca. Raziskave kažejo, da ima Slovenija nadpovprečno toleranco do prevar. Mislim, da to izhaja iz kulturnih posebnosti slovenskega naroda, ki je miren, toleranten, ampak v določenih primerih ne bi smel biti."

Sidorovich je kot ključno izpostavil spreminjanje mentalitete: "Žal je naša generacija najbrž prestara, da bi jo spreminjali, ampak treba je, da mlade opremimo z orodji, da bodo zgradili boljšo družbo. Boljšo Slovenijo. Zato bomo veliko delali z mladimi, predvsem s študenti, če bo mogoče tudi z dijaki."

Metka Tekavčič z Ekonomske fakultete je poudarila, da "pošteno poslovanje na vseh področjih ni izbira, ampak nujnost. Samo tako lahko družba trajnostno preživi." Poudarila pa je tudi, da se pri nas pogosto preveč ukvarjamo "z malimi stvarmi", velike pa se ne znajdejo pod lupo pozornosti. 

Sogovorniki so se sicer strinjali, da "bodo prevare vedno obstajale". Kot je poudaril Vesel, se s takšnimi aktivnostmi ukvarjajo zelo inteligentni ljudje, ki so pogosto korak pred družbo, ki skuša takšno početje zajeziti: "Sistem mora graditi svoj imunski sistem, to je igra, ki se vseskozi ponavlja." Na izzive ni imuno niti Računsko sodišče, kjer so se pred dodatno zavarovali s prenovo sistem, kar bodo tudi drugim ponudili kot primer dobre prakse: "Si pa ne delamo utvar, da je to dokončna zaščita, kajti faktor naivnosti, želja človeka verjeti v neko neverjetno srečo, ki se mu je zgodila ... to bo vedno obstajalo."

Pomembna pa je preventiva in soočanje s problemom, je poudaril Boris Štefanec iz Komisije za preprečevanje korupcije: "Če bi mi tukaj sedeli pred dvajsetimi leti, bi bila ta soba zakajena, kakšnega bi si prižgal tudi kdo izmed nas govornikov. Represija, predvsem pa preventiva in ozaveščanje so dosegli, da Slovenci danes manj kadijo, v tem prostoru pa nikomur niti na misel ne pride, da bi prižgal cigareto. Prevare so, prevare bodo, ampak takšni koraki, ki jih delamo danes s tem podpisom, bodo sčasoma prinesli rezultate."