Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ugotavljajo, da se v razpravi o novem zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju najpogosteje izpostavlja problematika višine nadomestil za bolniško odsotnost. Kot so zapisali, pozdravljajo vse spremembe na tem področju, ki lahko prispevajo k razbremenitvi gospodarstva in zdravstvene blagajne.
Ob tem so izpostavili, da Slovenija danes še vedno sodi v skupino držav, ki je za zavarovance v bolniškem staležu ugodna. Višina nadomestil je med najvišjimi v Evropi, čakalnih dni, kot jih pozna večina držav članic EU, doslej ni. Slovenija je po navedbah GZS poleg Bolgarije edina država EU, kjer ni zakonske omejitve trajanja bolniškega staleža.
"Če upoštevamo vse elemente normativne ureditve, bi našo državo po nerestriktivnosti lahko uvrstili v sam vrh evropskih držav," menijo v zbornici. Slovenija ima v povprečju na zaposlenega med državami EU27 največ dni odsotnosti iz zdravstvenih razlogov, 8,6 dni na zaposlenega, več jih ima le še kandidatka za vstop v EU Hrvaška. Kot dejstvo navajajo, da se je s pojavom zdravstvenega absentizma potrebno sistematično ukvarjati in ga zmanjšati na družbeno in finančno sprejemljivo raven.
GZS je že julija vladi posredovala pobudo za spremembe in dopolnitve zakonodaje z namenom zniževanja zdravstvenega absentizma v Sloveniji in povečevanja preventivnih dejavnosti.
Največ primerov bolniške odsotnosti, nad 70 odstotkov vseh, je posledica bolezni ali poškodb izven dela. Zato je po njihovem mnenju prav na tem področju nujno dodatno osveščanje zavarovancev, kakor tudi zniževanje nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom – po predlogu GZS s sedanjih 80 na 70 odstotkov osnove.
Znano stališče ZSSS
Stališče zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) glede celotne zadeve je sicer znano. Že pred meseci so namreč priznali, da je 40 tisoč ljudi vsakodnevno na bolniški odsotnosti veliko, vendar pa so prepričani, da se številke ne da zmanjšati s kratenjem pravic delavcem, ampak z ustvarjanjem manj sovražnega delovnega okolja.
Ljudje so po navedbah ZSSS največkrat na bolniški zaradi mišično-kostne bolezni zaradi prisilne drže, intenzivnosti dela, poškodbe izven dela in psihosomatske obremenitve. Slovenci v primerjavi s preostalimi državami Evropske unije tudi veliko več poročajo o stresu na delovnem mestu zaradi sovražnega delovnega okolja, zaradi slabih odnosov med sodelavci, zaradi mobinga in podobno.
Bolj stroge sankcije za kršitelje
Na GZS so sicer predlagali tudi skrajšanje števila delovnih dni, ko gre nadomestilo plače v breme delodajalca, in sicer s sedanjih do 30 na do 20 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela ter skrajšanje skupnega števila delovnih dni v enem koledarskem letu s 120 na 90 delovnih dni za odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom.
Dodatno je GZS v svojih predlogih izpostavila nujnost resnejšega sankcioniranja zavarovančevih kršitev navodil za zdravljenje ali ravnanje v času začasne zadržanosti, in sicer tako, da zavarovanec v primeru kršitve izgubi pravico do prejemanja nadomestila plače. Delodajalec pa mora imeti izrecno določeno pravico, da lahko od osebnega zdravnika svojega zaposlenega zahteva pojasnilo o navodilih za zdravljenje ali ravnanje v času začasne zadržanosti z dela.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.