Prevzem Mlinotesta ni uspel

Družba Žito je v okviru ponudbe za prevzem Mlinotesta pridobila 1.055.031 delnic, kar predstavlja 44,15 odstotka vseh delnic ajdovske družbe. V skupno število pridobljenih delnic so vključene tudi delnice, ki so bile v lasti Žitove odvisne družbe Pekarne Vrhnika, ki je imela v lasti 17,04 odstotka delnic Mlinotesta.

Prevzemna ponudba Žita za Mlinotest bi uspela, če bi družbi uspelo pridobili 33 odstotkov vseh delnic ajdovskega podjetja, in sicer brez delnic, ki jih v družbi že obvladuje Pekarna Vrhnika. Skupno bi družba Žito tako presegla 50-odstotni lastniški delež v Mlinotestu.

Kot poudarjajo v Žitu, je bila njihova namera za pridobitev večinskega lastniškega deleža v Mlinotestu resna in dolgoročna, saj kot največje slovensko pekarsko podjetje želi konsolidirati slovensko pekarsko industrijo. S konsolidacijo pekarske dejavnosti bi ob vse večji konkurenci omogočili nadaljnje uspešno poslovanje tako skupine Žito kot družbe Mlinotest, zagotovili pa bi tudi stabilnost delovnih mest in povečanje premoženja vseh delničarjev.

Blatnik pridobil 2,31 odstorka delnic

Kot je znano, se je poleg Žita za Mlinotest potegovala tudi Pekarna Blatnik. Žito je za delnico ajdovskega podjetja ponujalo 1730 tolarjev, Blatnik pa 1695 tolarjev. Pričakovati je bilo, da bo pekarsko vojno dobilo Žito, a se je dvom v uspešnost Žitove prevzemne ponudbe pojavil po vključitvi novogoriške Vipe v pekarsko vojno. Vipa je namreč v ponedeljek od KAD in SOD kupila slabih 22 odstotkov Mlinotestovih delnic, za eno delnico pa skladoma plačala 1800 tolarjev.

Pekarna Blatnik je v času trajanja svoje ponudbe za prevzem Mlinotesta pridobila 55.168 delnic ajdovskega podjetja, kar predstavlja 2,31 odstotka vseh delnic te družbe.

Boj med državo in primorskimi podjetji?

V javnosti se ob tem sprožajo številna ugibanja o ozadju omenjenih potez. Neodvisni strokovnjak za področje financ Matej Tomažin je potezo paradržavnih skladov označil za netransparentno poslovanje, pri katerem veljajo popolnoma drugačna pravila, kot bi bila smiselna. "Zaenkrat je težko reči, kaj so imeli v mislih," je dejal.

Vipa naj bi v kratkem pridobila še nekaj odstotkov Mlinotesta, postala več kot 25-odstotna lastnica družbe in objavila prevzemno ponudbo za Mlinotest, pišejo časniki. Po pisanju Dnevnika naj bi z objavo namere za prevzem v prvi vrsti onemogočili, da vodstvo Mlinotesta ne bi nenadzorovano prodalo svojega osemodstotnega deleža Vipe, kjer že od avgusta poteka borba za prevlado med taborom na čelu z državnima Hitom in Abanko na eni strani in skupino primorskih podjetij na drugi strani.

Finance pišejo, da je Mlinotest le figura v igri, ki poteka za prevlado v Vipi in Vipi Holding med državo in primorskimi podjetji na čelu s Kolektorjem Stojana Petriča. "KAD in SOD sta delež Mlinotesta prodala Vipi zaradi strahu, da bi Žitov prevzem Mlinotesta - Žitov nadzorni svet vodi KD Group Matjaža Gantarja - ogrozil zdajšnji položaj Mlinotesta v Vipi," pišejo Finance in dodajajo, da je Mlinotest zdaj v Vipi na strani države.

Iz KD Holdinga so sicer v torek sporočili, da so pridobili 8,8-odstotni delež v Žitu, s čimer so svoj delež povečali na 24,5 odstotka. Predsednik Nadzornega sveta Žita, član uprave KD Group Janez Bojc, je za Finance povedal, da so se za nakup odločili, ker so zaradi sinergijskih učinkov pri prevzemu Mlinotesta pričakovali boljše rezultate.