'Pričakovali smo razbremenitev plač'

"V predlogih, ki jih zajema paket davčnih sprememb, obrtniki in podjetniki pogrešamo tisto, kar smo najbolj pričakovali. To je razbremenitev plač. Stroške plač je nujno treba znižati oziroma razbremeniti na prispevni stopnji. S tem bodo naši zaposleni dobili višja neto izplačila, lažje jih bomo zadržali v domačih podjetjih in bolj bomo konkurenčni. Nedopustno je pričakovati, da bo gospodarstvo sposobno prenašati še dodatne obremenitve ob že tako visokih stroških plač," je razočaranje obrtnikov in podjetnikov povzel predsednik OZS Blaž Cvar.

Opozorili so, da imajo zaradi visokih dajatev na plače velike težave pri nagrajevanju delavcev. "Če ne bomo razbremenili plač, enostavno ne bomo imeli delavcev, saj jih ne bomo mogli plačati in nam bodo ušli v tujino," je prepričan Zoran Simčič, predsednik Sekcije gradbincev pri OZS.

Bogdan Oblak, predsednik Sekcije cementninarjev, kamnosekov in teracerjev pri OZS, pa je opozoril na sivo ekonomijo: "Z vsakim dvigom davkov se občutno povečajo možnosti za razcvet sive ekonomije. S tem pa izgublja tako država kot gospodarstvo, ki samo sebi predstavlja nelojalno konkurenco. Z razbremenitvijo gospodarstva in plač ter povečano kontrolo pa bi veliko pridobili."

Sicer so člani upravnega odbora OZS največ pozornosti namenili predlaganim spremembam ureditve sistema normirancev. Njihove pripombe so šle v smeri prenizko postavljenih meja za poenostavljeno poslovanje samostojnih podjetnikov, ki davčno osnovo ugotavljajo po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih.

Cvar je ocenil, da bi bila primerna meja za vstop v sistem 85 tisoč evrov, hkrati pa naj se s to mejo, ki jo še dovoli evropska regulativa, izenači tudi vstopni prag za davek na dodano vrednost.

Do predlagane ureditve normirancev je bil kritičen tudi Marko Gorjak, predsednik OOZ Maribor: "Prepričan sem, da predlagane spremembe ne bodo prispevale k višji dodani vrednosti in naši konkurenčnosti, nasprotno, te spremembe bodo zavirale konkurenčnost podjetij z višjo dodano vrednostjo in poslabšale razvojne možnosti majhnih podjetij. Zdi se mi tudi, da predlogi niso v sladu z vladno željo po konkurenčnemu gospodarstvu, saj bo to ob vseh obremenitvah daleč od tega."

Dotaknili so se še predlagane olajšave za ključne kadre nerezidente. Menili so, da bi bilo smiselno, če želimo visoko izobražene ljudi zadržati v domačih podjetjih, to olajšavo razširiti tudi na rezidente, ki izpolnjujejo pogoje, saj razlik ne bi smelo biti.