Prihajajo emisijski kuponi za promet in stavbe?

Pred slovensko politiko je odločitev ali poostriti okoljske dajatve za onesnaževanje zraka s CO2 ali preiti na novo shemo uporabe emisijskih kuponov. Če se država odloči za slednje, se seznamu 53 upravljavcev naprav z dovoljenji za izpuščanje toplogrednih plinov oziroma energetsko intenzivnih podjetij, ki so v sistemu trgovanja z emisijskimi kuponi (ETS),  leta 2027 posredno ali neposredno pridruži tudi večina državljanov. Razširjeni sistem je dobil kratico ETS-BRT (angl. Emission trading system for buildings and road transport'). 

Ta novi sistem trgovanja z emisijami bo deloval podobno kot obstoječi sistem trgovanja z emisijami v industriji, kar pomeni, da vlada določi zgornjo mejo skupnih emisij v sektorju in "zainteresirani" deležniki lahko kupujejo in trgujejo z emisijskimi pravicami. 

V prometu bodo za to odgovorni dobavitelji goriva, ki bodo spremljali in poročali o količini goriv, ki jih dajo na trg za gospodinjstva in promet ter za predajo emisijskih kuponov, odvisno od ogljične intenzivnosti goriv. Za Koliko se bosta na podlagi teh ukrepov podražila vožnja in ogrevanje, za zdaj še ni podatka.

Nam nemške izkušnje lahko koristijo?

V Nemčiji je podnebni zakon že doživel prve spremembe. Prej je bil cilj doseči znižanje izpustov za 65 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z 1990 za vsak sektor posebej, torej denimo za promet, energetiko, industrijo.  Po novem bodo zniževanje izpustov spremljali skupno. Na primer, če bo industrija dosegala dobre rezultate in v prometu, kjer je prilagajanje za zdaj najpočasnejše, prometni sektor ne bo toliko na udaru, kot bi bil prej.

Pri nas bo do sprejetja potrebnega še veliko usklajevanja. Čeprav gre za sistemski zakon, še ni jasno kakšna bo hierarhična struktura oziroma po domače, kje bo sedel, katerim prepisom bo podrejen, katerim nadrejen. "V Nemčiji ta zakon sedi dokaj visoko. Pomembno se mi zdi, da bo imel slovenski zakon jasno določene cilje in monitoring, ki je ključen. Da lahko spremljamo ali se zakon res izvaja, kaj se naučimo iz tega," meni Ana Frelih Larsen iz nemškega Inštituta Ecologic. 

A, ko bo zakon v Sloveniji sprejet, bo storjen šele prvi korak. Treba ga bo tudi izvajati, pravi Andrej Gnezda, direktor Direktorata za podnebne politike MOPE. "Ugotavljamo, da imamo že pri izvajanju NEPN težave pri izvajanju določenih ukrepov, posebej tam, kjer je vključenih več sektorjev in taka je narava podnebnih politik."

Dilema podnebnega sveta: političen ali apolitičen?

Po mnenju Frelihove bo zelo pomembna tudi vloga "podnebnega sveta",  nadzornega organa, ki bo bdel nad izvajanjem zakona in ukrepi. "V Nemčiji je podnebni svet neodvisna znanstvena funkcija, ki je kadrovsko podprta, ki omogoča neodvisne analize, priporočila. V Sloveniji pa se ta funkcija meša med polji socialnega nadzora, ekonomskih učinkov, političnih prioritet."

Pomemben vidik, ki ga omenja Frelihova, je tudi vloga nemške javne uprave. Preko lastnega podnebnega načrta, ki se ga držijo vsi javni uslužbenci, ukrepe sporoča tudi državljanom. "Ne moreš kot vlada ali javna uprava ljudem govoriti, da morajo nekaj storiti, brez da to tudi sam počneš. Z vzorom nakazujejo pot."

 Največ odpora bodo naverjetneje imele tiste tradicionalne gospodarske panoge, ki svoj prihodek ustvarjajo po ustaljenih modelih, ki pa niso več skladni s podnebnimi praksami. "Vprašanje, koliko teh panog je tudi zaradi podnebne krize dolgoročno sploh še sposobnih ekonomsko preživeti

V Nemčiji je zavedanje pomembnosti varovanja okolja in vpliva podnebnih sprememb večje. V sedanji vladi je zelena stranka dokaj vplivna, veliko delajo na dialogu. Po državljanski skupščini na temo podnebja, bodo zdaj ustanovili tudi skupščino na temo prehrane, razlaga Frelihova. "V Sloveniji bi morali otroke več učiti o tem, kakšne so koristi zaščite okolja, kakšne koristi imamo od ekosistemskih rešitev, predvsem pa je pomembno izobraževalno pot peljati s čimbolj pozitivnimi zgodbami, ker s tem ljudi opolnomočiš."

Javna obravnava zakona o podnebnih spremembah je predvidena za jesen, za zdaj še ni jasno kaj vse bo ta zakon zajemal. "Določene ukrepe predvideva že NEPN, pri zakonu bo šlo bolj za to, kakšen bo okvir, po katerem se bo organizirala država," dodaja Gnezda. Pomemben del pa bodo morali nameniti tudi izobraževanju javnosti, saj kot pravi, ljudem cilj, da moramo do leta 2030 za 55 odstotkov zmanjšati emisije ne pove prav veliko.