Dobiček NLB presegel pol milijarde evrov

V letu 2025 je rast poslovanja v Jugovzhodni Evropi, ki je regija delovanja skupine, po pojasnilih vodstva NLB ostala stabilna, povpraševanje po bančnih storitvah pa visoko. "Okolje v širši regiji je pozitivno vplivalo na uspešnost poslovanja NLB Skupine," so zapisali ob objavi poslovnih izidov.

Dejstvo, da je celoletni čisti dobiček tretjič zapored presegel pol milijarde evrov, po navedbah NLB potrjuje "visoko uspešnost poslovanja skupine, solidno rast posojil in odpornost poslovnega modela kljub pritiskom na obrestne marže".

V NLB pravijo, da so z močno rastjo posojil uspešno izničili učinek nižjih obrestnih mer zaradi denarne politike Evropske centralne banke. Čiste obresti so tako narasle za en odstotek na skoraj 947 milijonov evrov.

"Čisti obrestni prihodki so se stabilizirali in začeli izboljševati, pri čemer so učinki znižanja obrestnih mer v izkazu poslovnega izida in na bilančnih postavkah večinoma že absorbirani, kar predstavlja trdno osnovo za rast prihodkov na podlagi nadaljnje rasti obsega poslovanja," je zapisal predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak.

Na ravni skupine sta bila za rast obrestnih prihodkov po pojasnilih vodstva NLB pomembna znatno višji obseg posojil, pri čemer je bila rast skoraj enakomerno porazdeljena med posojili prebivalstvu in posojili podjetjem, in načrtno podaljšanje trajanja naložbenega portfelja, kar je ublažilo znaten vpliv nižjih kratkoročnih obrestnih mer.

Čisti neobrestni prihodki so se medtem lani zvišali za 16 odstotkov na 355,8 milijona evrov, od tega čiste opravnine za devet odstotkov na 342,6 milijona evrov. Celotni čisti prihodki so narasli za pet odstotkov na 1,30 milijarde evrov. Na drugi strani so bili stroški s 616,8 milijona evrov višji za devet odstotkov.

Po plačilu davka na bilančno vsoto, namenjenega za obnovo po poplavah in plazovih leta 2023, je rezultat skupine pred oslabitvami in rezervacijami s 652,1 milijona evrov predlanskega presegel za en odstotek. Strošek oslabitev in rezervacij je narasel za 61 odstotkov na 60,2 milijona evrov, znotraj tega so oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja narasle za 126 odstotkov na 46,6 milijona evrov.

Pri poslovanju s podjetji so v NLB opazili upad v kreditni sposobnosti večjih podjetij, ki poslujejo v jeklarski in kovinski industriji, predvsem v Sloveniji. Kljub temu ocenjujejo, da v trenutnem makroekonomskem okolju kakovost sredstev skupine ostaja na visoki ravni.

Bilančna vsota skupine, ki je ob koncu 2025 zaposlovala 8107 oseb, se je lani povečala za 12 odstotkov na 31,47 milijarde evrov. Bruto krediti strankam so narasli za 14 odstotkov na skoraj 19,10 milijarde evrov, denarne vloge strank pa za 10 odstotkov na 24,51 milijarde evrov.

V Sloveniji so se bruto posojila podjetjem in državi lani povečala za 11 odstotkov, posojila fizičnim osebam pa so zabeležila 10-odstotno rast, s pospešeno rastjo stanovanjskih posojil. Prodaja novih stanovanjskih posojil v letu 2025 je tako znašala 759,1 milijona evrov v primerjavi s 509,7 milijona evrov v letu 2024.

V preostalih bankah iz skupine je rast posojil presegla stopnjo rasti v Sloveniji, tako v segmentu prebivalstva (19-odstotna rast) kot tudi pri kreditiranju podjetij in države (17-odstotna). Pri posojilih prebivalstvu je bila zabeležena visoka rast novih posojil, tako potrošniških kot stanovanjskih.

Povprečne posojilne obrestne mere so se v zadnjem lanskem četrtletju stabilizirale pri 5,64 odstotka v državah nekdanje Jugoslavije in 4,11 odstotka v Sloveniji, kar pomeni povprečno posojilno obrestno mero 5,08 odstotka na ravni skupine.

Skupni kapitalski količnik NLB Skupine je 31. decembra 2025 znašal 20,1 odstotka, kar je 1,4 odstotne točke več kot konec leta 2024, medtem ko je količnik CET1 znašal 15,5 odstotka ali 0,2 odstotne točke več kot leto pred tem. Na kapital sta pozitivno vplivala dobičkonosnost v letu 2024 in izdaja 300 milijonov evrov obveznic.

Banka, v kateri ima država kontrolni delež, sicer pa je njeno lastništvo razpršeno, pričakuje, da bo letos delničarjem izplačala 55 odstotkov lanskoletnega dobička oz. 276,7 milijona evrov, če vmes ne bo pomembnih združitev in prevzemov. To je nekoliko več kot lani, ko je med delničarje razdelila polovico čistega dobička oz. 257,2 milijona evrov.

Za letos skupina pričakuje trdno rast prihodkov, podprto z nadaljevanjem močne rasti posojil blizu 10 odstotkov in stabilnim okoljem obrestnih mer. Prihodki naj bi tako presegli 1,30 milijarde evrov, donosnost kapitala po davkih naj bi ostala pri okoli 20 odstotkih. Zmogljivost NLB za nove združitve in prevzeme je do štiri milijarde evrov tveganju prilagojene aktive.