Med razlogi za zanimanje vlagateljev za tovrstne naložbe sta v prvi vrsti lanska rast vrednosti točk skladov in upadanje obrestnih mer za depozite pri bankah. Donos 18 slovenskih vzajemnih skladov je v letu 2002 v povprečju znašal okoli 43%. Skupna vrednost kapitala v upravljanju je na dan 6.1.2003 znašala 55,240 mrd SIT, kar predstavlja 267% povečanje glede na konec leta 2001.
Največji sklad ostaja vzajemni sklad Galileo, ki upravlja z okoli 43% vseh sredstev vezanih v slovenske sklade. Slovenski trg vzajemnih skladov je močno skoncentriran, saj trije največji vzajemni skladi Galileo, Rastko in Alfa upravljajo kar 71,7% vsega premoženja skladov.
Kljub vsemu Slovenija po naložbah prebivalstva v vzajemne sklade zaostaja za državami EU in tudi za večino primerljivimi državami kandidatkami za vstop v EU. Na manjše varčevanje v slovenskih skladih kaže tudi razmerje med bančnimi vlogami in sredstvi v vzajemnih skladih, ki v Sloveniji znaša več kot 100:1 (za primerjavo: v ZDA to razmerje znaša 1:1).
V portfelju slovenskih vzajemnih skladov prevladujejo delnice, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, še vedno pa je razmeroma malo tujih vrednostnih papirjev. Zaradi relativno visoke varnosti, popolne likvidnosti in visokih preteklih donosov, se bo v prihodnje rast varčevanja v vzajemnih skladih najverjetneje nadaljevala. Na rast bo dodatno vplivalo napovedana obdavčitev bančnih vlog, ki predstavljajo najpogostejšo obliko varčevanja, ter morebitni prevzemi slovenskih blue chipov.