Primanjkljaj v prvih osmih mesecih znašal 342 milijonov evrov

Finančni učinek doslej sprejetih ukrepov za omilitev posledic draginje na državni proračun v letošnjem letu ocenjujejo na okoli 325 milijonov evrov, učinek vseh ukrepov pa na okoli 650 milijonov evrov, so zapisali v sporočilu za javnost. Ukrepi za omilitev posledic draginje so podobni kot v drugih državah, vendar v precejšnjem deležu niso usmerjeni. To se lahko ob pričakovanem vedno bolj omejenem fiskalnem prostoru izkaže za neučinkovito ukrepanje, ki je tudi v nasprotju s priporočili mednarodnih institucij.

Realizacija državnega proračuna v prvih osmih mesecih nakazuje, da bi moral biti primanjkljaj letos kljub sprejetim ukrepom za omilitev posledic draginje manjši, kot je bilo predvideno v spremembah veljavnega proračuna, sprejetih jeseni lani. Za izpolnitev proračunskih projekcij bi namreč lahko primanjkljaj v zadnjih štirih mesecih skupaj znašal 2.130 milijona evrov, kar bi impliciralo občutno krepitev rasti porabe glede na dosedanjo realizacijo.

Vlada namerava ob pripravi rebalansa povečati najvišjo dovoljeno mejo odhodkov državnega proračuna še za 600 milijonov evrov. V Fiskalnem svetu ocenjujejo, da bi se temu lahko izognila ob ustrezni prerazporeditvi pravic porabe zlasti ob prepoznanju nerealističnih investicijskih načrtov. V primeru uresničitve napovedanega dviga dovoljene porabe se bo nadaljevala praksa iz preteklih dveh let, ko je bilo proračunsko načrtovanje v času izjemnih okoliščin netransparentno in neverodostojno, svari Fiskalni svet.