Primanjkljaj zrasel na 750 milijonov, inflacija pospešila

Podražitve v skupini stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva (za 8,8 odstotka) so k septembrski inflaciji prispevale 1,1 odstotne točke, so sporočili s statističnega urada.

Z eno odstotno točko so sledile višje cene v skupini prevoz (za 6,3 odstotka). Še 0,4 odstotne točke so dodale podražitve v skupini rekreacija, šport in kultura (za 3,8 odstotka), 0,3 odstotne točke pa podražitve alkoholnih pijač in tobaka (za 4,9 odstotka).

Na mesečni ravni so medtem statistiki poročali o 0,1-odstotni deflaciji. Kot so zapisali, so se ob izteku poletne turistične sezone cene počitniških paketov znižale za 15,6 odstotka, kar je k deflaciji prispevalo največ, in sicer 0,8 odstotne točke.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila septembra 3,7-odstotna (pred enim letom 2,7-odstotna). Mesečna rast cen je znašala 0,3 odstotka.

Javnofinančni primanjkljaj je v drugem letošnjem četrtletju znašal 750 milijonov evrov, kar predstavlja 3,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). S tem je bil višji kot pred letom dni, ko je znašal 594 milijonov evrov oz. 3,3 odstotka BDP. Javni dolg je medtem porasel na 47,7 milijarde evrov oz. 64,7 odstotka BDP.

Skupni prihodki države so med aprilom in junijem znašali 8,8 milijarde evrov, kar je 9,3 odstotka več kot pred letom dni. Skupni izdatki so se medtem povečali za 10,4 odstotka na nekaj manj kot 9,6 milijarde evrov, so sporočili iz statističnega urada.

Skupne prihodke so tudi to četrtletje nominalno najbolj povečali socialni prispevki, od tistih v drugem četrtletju lani so bili višji za 407 milijonov evrov oz. za 13,3 odstotka. Davčni prihodki so se povečali za 7,1 odstotka, pri čemer so porasli predvsem prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz.

Po drugi strani so se prihodki od obresti zmanjšali za 29,2 odstotka.

Na strani izdatkov so se v drugem četrtletju najbolj povečala socialna nadomestila v denarju in naravi, to je za 324 milijonov evrov oz. za 9,4 odstotka. Sredstva za zaposlene so bila za 9,2 odstotka višja kot pred letom dni.

Izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva so se povečali za 23,4 odstotka, izdatki za obresti pa za 2,1 odstotka.

V prvih šestih mesecih skupaj je primanjkljaj države obsegal 1,4 milijarde evrov, potem ko se je v prvem polletju lani ustavil pri 1,1 milijarde evrov. Skupni prihodki države so se v prvih šestih mesecih letos povečali za 9,1 odstotka, skupni izdatki države pa za 10,6 odstotka.

Konsolidirani bruto dolg države je bil konec drugega četrtletja letos s 47,7 milijarde evrov za 1,4 milijarde evrov višji kot konec marca. Narasel je predvsem dolg iz naslova dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev.

Dolg države na centralni ravni je znašal 46,7 milijarde evrov, dolg na lokalni ravni nekaj več kot 1,3 milijarde evrov, dolg zdravstvene in pokojninske blagajne pa 90 milijonov evrov.