Primerjava minimalnih plač v EU, Slovenija v boljši polovici

Po ocenah Euronews na podlagi podatkov Eurostata približno 12,8 milijona delavcev v 22 državah EU prejema minimalno plačo ali manj.

Znotraj EU se bruto mesečna minimalna plača giblje od 620 evrov v Bolgariji do 2.704 evrov v Luksemburgu. Pet držav presega mejo 2.000 evrov: poleg Luksemburga še Irska (2.391 evrov), Nemčija (2.343 evrov), Nizozemska (2.295 evrov) in Belgija (2.112 evrov). Na drugi strani lestvice so številne vzhodnoevropske države ter vse kandidatke za članstvo v EU. Če upoštevamo tudi te, je izjema Ukrajina s 173 evri, sledi ji Moldavija s 319 evri.

Eurostat države razvršča v tri skupine: nad 1.500 evrov, med 1.000 in 1.500 evri ter pod 1.000 evri. Slovenija sodi v srednjo skupino, skupaj s Španijo (1.381 evrov), Litvo (1.153 evrov), Poljsko (1.139 evrov), Ciprom (1.088 evrov), Portugalsko (1.073 evrov), Hrvaško (1.050 evrov) in Grčijo (1.027 evrov).

Nominalni zneski ne povedo vsega. Zaradi različnih življenjskih stroškov je pomembna tudi primerjava po standardih kupne moči (PPS), ki kaže, kaj si delavci z minimalno plačo dejansko lahko privoščijo. En PPS je umetna denarna enota, ki teoretično omogoča nakup enake košarice blaga in storitev v vsaki državi. Po tej metodi se razlike med državami precej zmanjšajo.

V EU se minimalna plača po kupni moči giblje od 886 PPS v Estoniji do 2.157 PPS v Nemčiji. Razvrstitve se nekoliko spremenijo, a vrh lestvice ostaja podoben. Nekatere države, kot sta Romunija in Srbija, v tej primerjavi občutno napredujejo, druge, med njimi Estonija in Češka, pa izgubijo več mest. Če izvzamemo Albanijo, se države kandidatke za članstvo v EU po pariteti kupne moči (PPS) odrežejo bolje kot več držav članic EU.

V Italiji, Avstriji, na Švedskem, Danskem in Finskem ni zakonsko določene minimalne plače.

V Sloveniji se minimalna plača v lanskem letu ni zvišala, je pa ministrstvo za leto 2026 sporočilo dvig minimalne plače za 16 odstotkov na 1.481,88 evra bruto oziroma približno tisoč evrov neto. Višino so določili na podlagi zakonskih določil in posodobljenega izračuna minimalnih življenjskih stroškov.

Po poročanju Euronews je po mnenju strokovnjakov Evropskega inštituta za sindikate (ETUI) ključni dejavnik za višjo plačo višja produktivnost gospodarstva, torej močna industrijska ali finančna dejavnost ter razvitost visokotehnoloških panog. Pomembno vlogo ima tudi pogajalska moč delavcev.