Državno pomoč bi morali po njihovem dobiti nemudoma v obliki sredstev za nakup materiala za jesensko žetev ter v obliki koruze iz državnih blagovnih rezerv, saj živinorejci že trošijo zimsko krmo.
Predstavniki primorskih kmetov so ocenili, da bo letos pridelek v vseh panogah v obalno-kraški, primorski in notranjski regiji manjši za 40 do 60 odstotkov, izstopa oljkarstvo, kjer bo škoda še večja. "Zahtevi za takojšnje reševanje razmer predstavljata kratkoročno rešitev za kmete s teh območij," je pojasnil Naglič. Zahtevana sredstva je po njegovih besedah potrebno zagotoviti čim prej in potrebno je pospešiti postopek za oceno škode, ki so jo letos povzročili pozeba, suša in neurja s točo, saj so roki po zakonu o naravnih nesrečah predolgi. Po sedanjem rokovniku bi kmetje, sadjarji, vinogradniki, zelenjadarji, živinorejci in oljkarji vračilo škode lahko pričakovali sedem mesecem potem, ko so konec julija škodo prijavili na občinah, torej februarja prihodnje leto.
Zbornica vztraja tudi na izpolnitvi dolgoročnih ukrepov za reševanje škode, ki jo v kmetijstvu povzročijo naravne nesreče. Zavzema se za ustanovitev vzajemne zavarovalnice oziroma rizičnega sklada ter za zagotovitev sredstev za zagon ter za revizijo in prenovo programa namakanja v Sloveniji.
Skupno so udeleženci regijskega sestanka oblikovali 12 zahtev. Poleg takojšnjega ukrepanja in izplačil akontacij že poleti ali zgodaj jeseni se zavzemajo za izplačilo dela pomoči iz proračunskih sredstev občin, namenjenih za nujne primere. Zato zahtevajo od ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter drugih pristojnih ministrstev, naj z dopisom takoj obvestijo občine, da lahko zagotovijo izplačilo pomoči iz občinskih proračunov. Iz blagovnih rezerv pa naj zagotovijo 300 kilogramov koruze in krmnih žit na glavo živine.
Pri izračunu škode naj se upoštevajo tržne cene pridelkov in realen pridelek posamezne kulture, da pomoč ne bo smešno nizka, so odgovorne opomnili udeleženci štanjelskega sestanka. Zahtevajo tudi interventni odkup ali izvozne vzpodbude za vso ponujeno govejo živino in tudi lažjih pitancev ter uvedbo registracije zasebnih skladišč, skladno s tržnim redom za goveje meso. S tem bi se kmetom zagotovila krma vsaj za osnovno čredo.
Med zahtevami je tudi znižanje davčnih obremenitev za kmete do novembra in uvedba decentraliziranega vnosa vlog za neposredno plačilo pri izpostavah kmetijsko gozdarske zbornice, kar bi posledično skrajšalo čas, v katerem kmet sredstva prejme.
Obenem so ponovno zahtevali, naj kmetijsko ministrstvo uvede testiranje BSE pri govedi, stari 30 mesecev, kot v večini evropskih držav, in ne pri 24 mesecih kot doslej. Prav tako je nujno ponovno preveriti ceno BSE testa in jo po potrebi regresirati, da bi bila primerljiva z drugimi državami, še menijo primorski člani kmetijske zbornice.
