Obeta se stečaj, a Rimske terme še poslujejo

Upravitelj prisilne poravnave je ob prvih informacijah, da prisilna poravnava morebiti ne bo uspešno zaključena, že začel izvajati aktivnosti v smeri nadaljevanja poslovanja v stečaju in iskanja strateškega investitorja, so sporočili iz družbe Rimske terme.

Pravijo, da bo družba lahko poslovala, saj beležijo pozitivne trende v poslovanju, napovedi za naslednje mesece pa so obetavne. Rast prihodkov je bila namreč v primerjavi z enakim obdobjem lani 22-odstotna. "Nadaljevanje poslovanja družbe v stečaju je namreč z vidika interesov upnikov, dobaviteljev, potencialnih strateških investitorjev in širšega družbenega okolja najboljša in praktično edina možnost," pravijo v družbi.

Sedanja predsednica uprave Alenka Iskra je dejala, da bo ob podpori sodišča, stečajnega upravitelja in sodelavcev poskrbela, da gostje ne bodo občutili nikakršnih posledic novih okoliščin poslovanja, ki tudi v teh dneh poteka nemoteno. Hotelske kapacitete so več kot 80-odstotno zasedene, izvajajo se vse načrtovane aktivnosti. Vse obstoječe rezervacije se ohranjajo, še naprej pa sprejemajo tudi nove.

V družbi obljubljajo, da bodo vse svoje obveznosti do dobaviteljev iz tekočega poslovanja izpolnjevali kot do zdaj. "Ne obstajajo nikakršne pravne in dejanske ovire, da se takšno poslovanje ne bi moglo nadaljevati tudi v bodoče," dodajajo v družbi.

Rimske terme bankam dolgujejo okoli 22 milijonov evrov

Država in banke upnice Rimskih term, ki so v prisilni poravnavi, so se januarja letos dogovorile za dokapitalizacijo s stvarnimi vložki in denarnimi vplačili. Takrat so se dogovorili, da s sedmimi milijoni evrov pri dokapitalizaciji sodeluje država oziroma z njo povezana podjetja, pri čemer bi znašal osnovni kapital Rimskih term pred dogovorjeno dokapitalizacijo več kot 22 milijonov evrov. Od omenjenega zneska bi 4,5 milijona evrov predstavljal denarni vložek, preostali znesek pa konverzije terjatev države in ribniškega javnega sklada za regionalni razvoj in razvoj podeželja.

Rimske terme, ki so bile v prisilni poravnavi od novembra leta 2011, bankam dolgujejo okoli 22 milijonov evrov, za dolgoročno vzdržno poslovanje pa bi se morali dolgovi znižati pod 15 milijonov evrov. S konverzijo terjatev v kapital družbe bi bil ta prag dosežen. Če dokapitalizacija ne bo uspešna, bodo Rimske terme končale v stečaju, država pa bo morala EU vrniti okoli šest milijonov evrov evropskih sredstev, ki so jih pridobile Rimske terme.