Stečajni senat bo vodil okrožni sodnik Matevž Žugelj, prva seja senata pa bo najkasneje do prihodnjega tedna, ko bo znan tudi prisilni upravitelj steklarne.
Po oceni predsednika uprave Steklarne Rogaška Bojana Bevca je bilo leto 2003 za družbo najverjetneje eno najtežjih poslovnih let doslej. Na rezultate poslovanja so močno vplivali velika obremenjenost s krediti iz preteklosti, dodatna kratkoročna zadolževanja, zmanjševanje naročil s strani strateških kupcev, splošni krizni pogoji in posredno tudi padec dolarja.
Posledica teh dejstev je izguba, ki znaša poldrugo milijardo tolarjev, kar je dvakrat več kot leto poprej. Hkrati so se finančne obveznosti holdinga, predvsem do bank, povečale na 15,7 milijarde tolarjev, do države pa znašajo milijardo tolarjev. Država je sicer lani poslovnemu sistemu Rogaška odobrila 130 milijonov tolarjev subvencij, 1,8 milijarde tolarjev poroštev in 300 milijonov tolarjev dolgoročnega posojila.
Po decembrski skupščini delničarjev holdinga Rogaška Crystal je Bevc tako povedal, da so sredi cenitve premoženja, kako bo potekala odprodaja nepotrebnega premoženja, pa bo odločal nadzorni svet. Do odprodaje premoženja bo podjetje z njim ravnalo kot dober gospodar, ga vzdrževalo in mu skušalo povečati njegovo vrednost, je še dejal.
Finančni načrt reorganizacije steklarne, ki naj bi ga Bevc javno predstavil do konca meseca, predvideva tudi, da bi banke delno svoje terjatve spremenile v lastniške deleže in tako postale lastnice steklarne. Prvi mož rogaških steklarjev upa, da bo prav prek bank uspel pridobiti 1,5 milijona evrov za nujno naložbo v obnovo talilne peči.
Bevc sicer opozarja, da se proizvodnja kristalnega stekla v Rogaški Slatini ne sme ustaviti, saj bi se na cesti znašlo precej delavcev. Sistem steklarne sicer zaposluje okrog 1300 ljudi.
