Pritisk na lekarne je vse večji, farmacevti pa odhajajo

Predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič pravi, da so razlogi za odhajanje zaposlenih iz lekarn nizko vrednotenje njihovega dela, vedno večje obremenitve, pa tudi vedno večji pritiski in zahteve pacientov. Zaradi vsega naštetega imajo težave tudi pri pridobivanju novih kadrov.

V zbornici so na današnji novinarski konferenci pojasnili, da v lekarnah opravljajo vrsto storitev, ki niso nikjer zabeležene in ovrednotene. Te storitve je treba umestiti v sistem, ovrednotiti, zanje zagotoviti financiranje in tudi kader za njihovo izvajanje, je poudarila Potočnik Benčičeva. Dodaja, da je nujno tudi sprejetje normativov za lekarniško dejavnost. V zbornici ocenjujejo, da bi potrebovali vsaj 300 dodatnih magistrov farmacije in specialistov različnih strok, in sicer tako na primarni ravni, torej v javnih lekarnah, kot v bolnišničnih lekarnah. Financiranje specializacij pa bi morali urediti na enak način, kot je urejeno za zdravnike.

"Detektivi in policaji" za recepte

Po besedah koncesionarke v Lekarni Tolmin Martine Klanjšček se je v lekarniški dejavnosti, kjer dela že skoraj 50 let, način dela v vseh teh letih popolnoma spremenil. Če je bila nekdaj glavna naloga farmacevta, da zagotovi potrebne zaloge zdravil, precej pa so jih izdelali tudi sami, danes v lekarnah zdravil skorajda ne izdelujejo več, največ časa pa namenijo pacientu. Ob tem pa še vedno velja storitveni sistem za vrednotenje dela, ki je bil postavljen ob koncu 70. let prejšnjega stoletja.

V zbornici opozarjajo, da so se v času epidemije covida-19 in s težjo dostopnostjo do zdravnikov obremenitve farmacevtov še dodatno povečale. Vrata lekarn so odprta brez omejitev. Pacienti pri njih iščejo pomoč, kako priti do zdravil, in nasvet, kako rešiti svoje težave brez zdravnika. Ob sami izdaji zdravil pa jim farmacevti svetujejo pravilno uporabo, opozarjajo na možne neželene učinke, preverjajo pa tudi interakcije med zdravili, saj jih nekateri hkrati uporabljajo več vrst.

Kot je pojasnila Potočnik Benčičeva, ima naročanje receptov po telefonu in elektronski pošti, kjer naročila pogosto prevzamejo medicinske sestre, ponekod celo administratorji, za posledico številne napake na predpisih receptov, od napačnih zdravilnih oblik, napačnih odmerkov in, kar je za paciente najhujše, da zdravila sploh ni. Po besedah specializantke klinične farmacije, zaposlene v Gorenjskih lekarnah, Patricije Dolinar, bi bilo neodgovorno paciente v takih primerih brez (pravega) zdravila pustiti iz lekarne, zato postanejo "detektivi in policaji" za recepte.

Sami bi podaljševali ustaljeno terapijo kroničnega bolnika 

Vodja lekarne v Šmarju pri Jelšah Katja Turnšek Sambolić je izpostavila tudi težave pacientov z urejenimi kroničnimi boleznimi: "Ker je dostop do zdravnikov še vedno marsikdaj otežen in številni pacienti nimajo izbranega osebnega zdravnika, pogosto traja precej dolgo, da pacienti dobijo recepte. Zlasti starejši se v lekarno vračajo večkrat, ker preverjajo, ali so bili recepti že predpisani."

V lekarniški zbornici predlagajo, da bi magistri farmacije dobili pristojnost, da lahko po svoji strokovni presoji podaljšajo terapijo kroničnega bolnika z ustaljeno terapijo. Poudarjajo, da se novih obremenitev ne branijo, nujno pa je novo ovrednotenje lekarniških storitev in dodaten kader.

Po besedah direktorice Celjskih lekarn Lilijane Grosek si lekarniški zavodi in koncesionarji kljub hudim kadrovskim stiskam prizadevajo, da zagotavljajo čim bolj nemoten dostop do lekarniških storitev, a so bili v času epidemije ponekod že primorani začasno skrajšati poslovni oz. odpiralni čas posameznih lekarn in podružnic. "Razmere so zelo negotove in tudi tam, kjer sedaj še za silo obvladujejo razmere, napovedujejo, da bodo primorani skrajševati ali občasno zapirati lekarne," je posvarila.