Gospodarstvo

Problemi slovenskega kmeta: Odkupne cene vedno nižje, cene na policah pa nepremenjene

Ljubljana, 15. 10. 2015 18.12 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Glavni krivec za slabšanje položaja kmetov so odkupne cene, ki so v povprečnu padle za med 15 in 20 odstotkov, to pa je posledica viškov na trgu, nepoštene prakse in ukinitve mlečnih kvot. A medtem ko odkupne cene padajo, se cene za potrošnike na policah ne znižujejo, opozarjajo kmetje.

Shod kmetov bo to soboto ob 10. uri v osmih večjih mestih po vsej Sloveniji, in sicer v Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in na Ptuju. Koliko udeležencev bo na shodih, ni znano, v zbornici pa poudarjajo, da bodo shodi potekali v mirnem tonu.

Položaj slovenskih kmetov se v zadnjem letu poslabšuje, predvsem so problem odkupne cene, ki so v povprečju upadle med 15 in 20 odstotkov, je danes opozoril predsednik KGZS Cveto Zupančič. K temu med drugim prispevajo viški na trgu, nepoštene prakse in ukinitev mlečnih kvot, zato bodo kmetje na sobotnem shodu zahtevali pošteno in pravično plačilo.

S krizo se sicer ne srečujejo samo slovenski kmetje, ampak je to kriza cele Evrope, ki se sooča tudi z ruskim embargom. A je položaj slovenskih kmetov zaradi zahtevnejših pogojev za kmetovanje specifičen, je na novinarski konferenci Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) v Ljubljani pojasnil Zupančič.

V začetku septembra so evropski kmetje protestirali v Bruslju. Izbruhnilo je tudi nasilje. Naši kmetje za soboto napovedujejo miren shod.
V začetku septembra so evropski kmetje protestirali v Bruslju. Izbruhnilo je tudi nasilje. Naši kmetje za soboto napovedujejo miren shod. FOTO: Reuters
Medtem ko odkupne cene padajo (odkupna cena mleka se je samo letos znižala za 21 odstotkov, prašičjega mesa pa za 12 odstotkov), se na trgovskih policah maloprodajne cene ne nižajo, je opozoril in dodal, da so v krizi prav vse kmetijske panoge, nikjer ni pozitivnih trendov.

Včasih gozd reševal kmete, danes postaja strošek

Včasih je gozd reševal kmetije, če je imel kmetijski del izpad dohodka, zdaj pa je tudi gozd problem. Lanski žled, letos podlubniki, to pomeni, da je gozd postal bolj strošek kot dodaten zaslužek. Cene lesa, predvsem slabšega, so po njegovih besedah tako nizke, da ne pokrivajo stroškov, ki jih ima kmet s spravilom lesa.

Kmetje si po njegovih pojasnilih ne želijo nemirov, želijo le povedati potrošnikom, državnim inštitucijam in deležnikom v celotni kmetijski verigi, da naj bo dohodek znotraj verige pravično in pošteno razdeljen. "Če imamo na policah cene enake lanskim in pri kmetu 20 odstotkov nižjo odkupno ceno, to pomeni, da znotraj verige nekaj ni pošteno in pravično," je dodal.

Kmetje se sprašujejo: Je to pravično?

KGZS vseslovenski shod kmetov pripravlja v sodelovanju z zadružno zvezo, sindikatom kmetov, zvezo podeželske mladine, zvezo kmetic in zvezo lastnikov gozdov.
"S shodom želimo opozoriti najprej potrošnika, da bo, če bo kupoval domačo lokalno hrano, pomagal kmetom. Opozoriti želimo v sami verigi na pravično razdelitev, državne inštitucije pa na to, da poskrbijo za jasno sledljivost - da bo tisto, kar je pridelal kmet, tudi v trgovini pravilno označeno in se bo vedelo, od kod in koga je," je še poudaril Zupančič.

Direktor KGZS Branko Ravnik je medtem predstavil sedem pričakovanj, ki jih imajo kmetje. Poleg poštenih razmerij in praks v verigi preskrbe s hrano ter želje, da potrošnik lahko brez dvoma izbere živila slovenskega porekla, je tu še ustavitev uvoza pridelkov po nizkih cenah in previdno ravnanje pri liberalizaciji kmetijskih trgov. Poleg tega si želijo, da je domača agroživilska veriga dobavitelj hrane v javne ustanove, hkrati pa pričakujejo ustreznejše ukrepe in zakonodaje v primerih naravnih nesreč ter učinkovitejši odziv EU in države na stanje v kmetijstvu. Dialog s kmetijskim ministrstvom sicer teče, je pojasnil.

Kmetje od pristojnih zahtevajo, da preprečijo dumpinške cene

Če imamo na policah cene enake lanskim in pri kmetu 20 odstotkov nižjo odkupno ceno, to pomeni, da znotraj verige nekaj ni pošteno in pravično, opozarjajo kmetje.
Če imamo na policah cene enake lanskim in pri kmetu 20 odstotkov nižjo odkupno ceno, to pomeni, da znotraj verige nekaj ni pošteno in pravično, opozarjajo kmetje. FOTO: Reuters

Kmetje po Ravnikovih besedah pričakujejo sklenitev dogovora o sodelovanju in krepitvi partnerstva v mlečni verigi in verigi preskrbe s prašičjim mesom, ki bo zagotovil spremenjena razmerja v ceni mleka in ceni prašičjega mesa. Ta osnutek dogovora so na KGZS že pripravili, ključni cilj pa je, da se zagotovi razvoj vsem deležnikom v verigi. "Pričakujemo, da se bo zagotovilo mehanizme, ki bodo dosledno, nedvoumno in v polni meri zagotovili, da potrošnik, ki želi izbrati živila slovenskega porekla, ta tudi kupi oz. prejme," je dejal in dodal, da pričakujejo ureditev obveznega navajanja porekla in njegove sledljivosti do prodajnega računa, predvsem na področju nepakiranih živil.

Uvoz pridelkov po nizkih cenah po ocenah KGZS ruši trg in predstavlja velik dolgoročni pritisk na obstoj neke panoge. "Nenormalno je, da so na policah izdelki, katerih prodajna cena niti približno ne pokrije primarnega vložka oz. stroška surovine," je poudaril. Tako si želijo, da organi, ki imajo možnost vpliva, preprečijo dumpinške prakse in bolj proaktivno delajo v preprečevanju takšnih praks. Delež dobave živil slovenskega porekla v javne ustanove se sicer v zadnjem času povečuje, a je treba še marsikaj storiti, je opozoril Ravnik.

Kmetje tudi opozarjajo, da je treba še bolj intenzivno in učinkovito preprečevati nepoštene prakse v verigi preskrbe s hrano. Čeprav kmetje z naravnimi nesrečami praktično živijo, se vsako leto pojavijo negativni vremenski vplivi, ki vplivajo na obseg proizvodne, zato pričakujejo bolj učinkovite sistemske ukrepe (predvsem sofinanciranje zavarovanja). "V dani situaciji pričakujemo učinkovitejši odziv EU in države na stanje," je dejal Ravnik in dodal, da pričakujejo hitro izvedbo celovitih ukrepov, tako evropskih kot vladnih, ki bodo kratkoročno omilili padec dohodka v kmetijstvu.

Po njegovih pojasnilih so sicer dobili še osnutek predpisa, ki govori o pomoči sektorju mleka in mesa, ki je posledica sklepa na ravni EU - ukrepi se pripravljajo, zaživeli naj bi prihodnje leto. "Zaenkrat neposreden protest proti ukrepom države ni potreben, ker se stvari urejajo z dialogom," je še dejal Ravnik.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (127)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

RdecaZvezda
28. 10. 2015 07.39
da se bo kuopovala lokalna hrana,mora država dvignit kupno moč,tako dolgo dokler se to ne zgodi bomo pa kupovali uvoženo,ker tudi do dvakrat cenejša,žal.
ferencz 1
23. 10. 2015 07.40
+1
slabo sadje in hrana se pa prodaja v SLo, Poljski, Romuniji, Bolgariji in Portugalski!
enakostzavse
23. 10. 2015 11.21
Kaj so ti zopet dovolili dostop do interneta ???????????????
ferencz 1
23. 10. 2015 07.39
+2
Amerika je še povečala trgovino z Rusi v zadnjem letu, trgovina Eu z rusi pa je padla za 20 procentov zaradi sankcij. Evo kok nas američani in EU elite nategujejo!
Jerry321
21. 10. 2015 23.06
+5
Predvsem gre tu za požrešnost trgovcev... mantra, ki se je vsi držijo je kupiti čim ceneje in nato čim dražje prodati. To, da s tem delajo škodo tako kmetom in potrošnikom nikogar ne zanima, ker itak živimo v (nepravičnem) kapitalizmu kjer cene določa trg.
RdecaZvezda
28. 10. 2015 07.42
zakaj pa kmetje ne ustanovijo svoj nakupovalni center,nekaj večjega,potem bo pa konkurenca in bomo tam kupovali kjer bo ugodneje
tornadotex
21. 10. 2015 19.18
-1
Končno ste skužili ,kdo bo plačal za bojkot Rusije in kar veselo lezite Amerosom v r..t.
enakostzavse
23. 10. 2015 11.21
---------------------------------------------------------
gostgozd
21. 10. 2015 11.18
+2
Zanimivo, kako ravno kmetje, ki so večinoma desničarski in čimbolj za ultrakapitalizem, takoj, ko začutijo posledice kapitalizma, ugotovijo, da bi pravzaprav veliko raje socializem...
deathbite
21. 10. 2015 11.56
+8
FailNation
22. 10. 2015 10.56
+3
ASKRPT = EVROPSKE SUBVENCIJE, država nima tle tut finčka tle. Kraljica dobi 800miljonov evrov subvencije!
skorumpiranpolitik
20. 10. 2015 18.52
+4
V avstriji v Lidlu takoj čez mejo dobiš 1 kg kruha za 92 centov! Kje to dobiš pri nas! ob vsaj enkrat manjši plači!
tornadotex
21. 10. 2015 19.16
+0
Tudi pri nas dobiš kruh (socialni pod evro,je pa tudi v Avstriji kruh po 4-5 evrov zato ne klamfaj na pamet!!!
skorumpiranpolitik
20. 10. 2015 18.51
+1
Želeli ste v EU, imejto jo! Bojkot Rusije prinaša na letnio ravni 100 milijard ojrov minusa za EU! iN KATASTROFO ZA SLOVENSKEGA KMETA! VEN IZ EU!
nikhrast
20. 10. 2015 19.15
+2
Seveda, zapreti se, uvesti carino, potem pa po banane v Italijo in kavo v Avstrijo.
marston
19. 10. 2015 15.47
+3
V trgovinah bi moral za osnovna živila objavit tudi marže, kot je v Avstriji. Pri kruhu je cena pšenice verjetno samo 10%, ostalo pobere mlinar, pek in trgovec. Marže pri kruhu so vsaj 50% končne cene. Pa samo kruh zložijo na police in ga prodajo. Tukaj ni logike. S časom bomo imeli vse od Monsanta in podobnih monopolistov, jedli bomo pa plastiko in cuker. Ker bo takšna uredba ali pa nam bo nekdo nekaj predpisal, predlagal, svetoval. Sami pa ne znamo skoraj nič. Še pivo nismo znal prodajat. Znamo pa meglo mešat z raznimi predpisi in zakoni, uredbami in akti. Obrazec na obrazec pa šolanje za izpolnjevanje neumnih podatkov. Enako je z EU in Brusljem. Večina dela opravljajo sami sebi v namen. Folk od tega nima nič, samo stroške in dodatne obveznosti. Se bo treba vrniti k samooskrbi. Proizvajat in kupovat lokalno. Masovno. To je rešitev. Pa še bolj zdravi bomo. A to je druga zgodba, povezana s to.
aligator14
20. 10. 2015 07.40
+1
Moram te popravit - tukaj v tej zgodbi niso samo mlinar, pek in trgovec - v mlin prevoznik pripelje žito, prevoznik ga tudi odpelje v pekarno, pa prevoznik tudi kruh razvozi po trgovinah. Največji problem je tu država, saj namreč od šestih oseb pobere davek na dodano vrednost, davek na osebni dohodek, davek na osebni dohodek, ki ga plača delodajalec - je pa res, da je tu vmes še precej stroškov. Noben mlinar ne melje več na vodo, zato se porabi določena količina el. energije, tovornjaki tudi ne gredo na vodo, pa tudi trgovec ti ne prodaja kruha v temi na ulici...
enakostzavse
20. 10. 2015 09.32
A pol naj država ukine dajatve prevoznikom pšenice, potem moke, potem kruha, da bo kmet dobil več za kilogram ? Ali naj država plača razliko v ceni, da bo kmet zadovoljen ? poceni uvoz žita je edini problem. Z Madžarske se uvaža tako poceni pšenica, da naši pridelovalci ne morejo bit konkurenčni. In to ni, kar najraje omenjate, država kriva ampak pohlepni trgovci.
Bojan-F
20. 10. 2015 14.17
+1
Po primerjalni analizi ugledne mednarodne revizijske hise za prvo polovico leta 2014 pomeni 1 EUR v zepu "tipical worker" za delodajalca strosek 1,64 EUR ... torej v EU je situacija sledeca ... Ciper 1,20 EUR ... Irska 1,36 EUR ... VB 1,46 EUR ... Bolgarija 1,50 EUR ... Luksemburg 1,61 EUR ... Danska 1,61 EUR ... Portugalska 1,62 ... Slovenija 1,64 EUR ... Hrvaska 1,67 ... Estonija 1,67 EUR ... Spanija 1,68 EUR ... Poljska 1,69 EUR ... Finska 1,73 EUR ... Litva 1,73 EUR ... Ceska 1,74 EUR ... Svedska 1,75 EUR ... Latvija 1,75 EUR ... Slovaska 1,76 EUR ... Nizozemska 1,76 EUR ... Romunija 1,83 EUR ... Italija 1,84 EUR ... Nemcija 1,97 EUR ... Madzarska 1,98 EUR ... Grcija 1,98 EUR ... Avstrija 2,13 EUR ... Francija 2,18 EUR ... Belgija 2,31.
Hary6
19. 10. 2015 14.13
+1
kolkor vem slovenski kmetje kupujemo zelenjavo in vse druge pridelke od italjaniv in avstrijcev potem jih pa prodajamo na ljubljanski tržnici
murglpal?ek
19. 10. 2015 22.14
+3
Če bi bili toliko pametni bi ja, zdaj je pa ravno obratno, da tile avstrijci in talijani kupujejo kmečke izdelke slovenskega porekla, prodajajo kot svoje, mi slovenceljni pa uvažamo iz španije itd.....
enakostzavse
20. 10. 2015 09.35
+4
Hary, še toliko se ne potrudijo, da bi šli v Italio nabavljat. Raje gredo v špar, hofer in podobne trgovine kupit, takoj ko tam , zaradi starosti, znižajo cene. Doma , pred tržnico, pa dobi oparela zelenjava nekaj SLO vode , se napihne in voala, lep DOMAČI proizvod.
RdecaZvezda
28. 10. 2015 07.50
točno tako,kmet kupi v celskih mesninah svinjsko meso ,naredi klobase potem pa prodaja na kmečki tržnici ,kotmeso domače reje,predober jim gre,samo jamrajo,poglejte malo na njihova dvorišča,pa boste videli,da ni tako hudo
macek_garfield
19. 10. 2015 13.57
+0
.. samo 5% od cene cokolade dobi pridelovalec cokolade, vse ostalo pokasirajo distribucija, predelava in trgovina ...
ROMELS
19. 10. 2015 13.42
+14
Primorske breskve so ponujali po domovih po 1,2 evra za kg. Primorske breskve so bile v trgovinah po 0,8 evra za kilogram. Primorske breskve je fruktal odkupoval od kmetov približno 0,3 evra za kilogram. Tu kmečka logika zataji.
enakostzavse
20. 10. 2015 09.40
+4
Če ne bi bili pohlepni, bi breskve v trgovinah ponujali po 0,6 evra in tako zaslužili dvojno kot sedaj. Ker pa je pohlep premočen in po domovih prodajajo za astronomskih 1,2 evra, je to šola za drugič. Upam da se bodo kaj naučili iz te šole. Nesramno je namreč za tako ceno poskušat nafarbat ljudi.
staridida
19. 10. 2015 13.37
+2
TO JE ČIST ENOSTAVNO-CENE RASTEJO KUPC IŠČE KMETA-CENE PADAJO ,KMET IŠČE KUPCA!!!!
deathbite
19. 10. 2015 12.44
+16
Če mislijo slovenski kmetje, da bomo kupovali 3x dražje pridelke samo zato ker so slovenski, se motijo. Pritisnejo naj na posrednike in trgovce, ki največ zaslužijo. Trg dela svoje. Ne samo v kmetijstvu. Kmetje razvažajo npr. krompir, jabolka.... po mestih in pričakujejo, da ga bomo kupili po 3x višji ceni kot je v trgovini!! Vsi smo gospodarji svojega žepa! Predvsem denarnice! Ustanovijo naj svoje skupnosti, zadruge, odprejo trgovine in prodajajo sami! Kar pa ne bo šlo, zaradi zaplankane miselnosti!. Ljubljanske mlekarne so bile v lasti kmetov, pa so raje prodajali mleko tujcem kot svoji mlekarni, ki so jo na koncu prodali-tujcu. In ta jih sedaj stiska! Po transparentih sodeč pa, še dobro, da niso Murgle krive tudi za koloradskega hrošča in škrlup! To vse pove o organizatorju in naivnih kmetih!
enakostzavse
19. 10. 2015 09.06
+3
Ogromno mleka, kakor drugih novih proizvodov, pride od hrvatarjev in ta uvoz zbija cene. Dragi kmetje, zakaj se ne učite od pametnejših in naredite tko kot so francozi. Blokirajte uvoze poceni artiklov. Tukaj od naše vlade, katera nima vpliva na uvoz, zahtevati dodatne ugodnosti, je milorečeno nesramno.
enakostzavse
19. 10. 2015 09.00
+6
Me pa kar čudi koliko kmetov je tukaj. Pa pravijo da delajo 24 ur,7 dni, 365 dni v letu. Računalniki in čas za čvekanje pa ne podpirajo te trditve.
enakostzavse
19. 10. 2015 08.50
+4
Ne govorit samo o subvencijah za kmete !!!!!!!!!!!!! Tukaj so še evropska sretstva in nepovratna sredstva hahahahahaha. Kar pa pri nedeljskih kosilih in med tednom tudi, ostane od mesa na mizi, se več ne poje drugi dan, ampak se vrže psom ali svinjam.
BULDOH
18. 10. 2015 12.58
+2
Včasih ,ko so kmetje dajali desetino, so šli z vilami in kosami nad grofa-zdaj ko dajajo poloviico ,še na ceste s traktorji jih ne spraviš...
FailNation
19. 10. 2015 01.10
+4
mi "kmetje" bomo mal potrpel še..., ker vemo da ne bomo nč dosegel, lahk še tuk upijemo pa deremo v LJ pa nov nič, dokler ne bomo naredl francoski stil upora.
enakostzavse
19. 10. 2015 08.58
+3
Miš kaj ti ne cankne ( se ni za čudit) da z podarjenimi traktorji pridelajo 800 % več kot pa za časa grofov ????? Saj razumem da nisi dojemljiv. Imaš preveč doktorjanšića v glavi da bi bilo prostora za še kaj dodatnega.
ROMELS
18. 10. 2015 09.04
+3
Za upokojence je padanje cen zelo ugodna situacija.
NoviceResnice
18. 10. 2015 08.34
+4
Ah cene tudi padajo...kila krompirja 15c s kuponom, kislo zelje 60c....kila bedrc 1.99 .......