Problemi slovenskega kmeta: Odkupne cene vedno nižje, cene na policah pa nepremenjene

Položaj slovenskih kmetov se v zadnjem letu poslabšuje, predvsem so problem odkupne cene, ki so v povprečju upadle med 15 in 20 odstotkov, je danes opozoril predsednik KGZS Cveto Zupančič. K temu med drugim prispevajo viški na trgu, nepoštene prakse in ukinitev mlečnih kvot, zato bodo kmetje na sobotnem shodu zahtevali pošteno in pravično plačilo.

S krizo se sicer ne srečujejo samo slovenski kmetje, ampak je to kriza cele Evrope, ki se sooča tudi z ruskim embargom. A je položaj slovenskih kmetov zaradi zahtevnejših pogojev za kmetovanje specifičen, je na novinarski konferenci Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) v Ljubljani pojasnil Zupančič.

Včasih gozd reševal kmete, danes postaja strošek

Včasih je gozd reševal kmetije, če je imel kmetijski del izpad dohodka, zdaj pa je tudi gozd problem. Lanski žled, letos podlubniki, to pomeni, da je gozd postal bolj strošek kot dodaten zaslužek. Cene lesa, predvsem slabšega, so po njegovih besedah tako nizke, da ne pokrivajo stroškov, ki jih ima kmet s spravilom lesa.

Kmetje si po njegovih pojasnilih ne želijo nemirov, želijo le povedati potrošnikom, državnim inštitucijam in deležnikom v celotni kmetijski verigi, da naj bo dohodek znotraj verige pravično in pošteno razdeljen. "Če imamo na policah cene enake lanskim in pri kmetu 20 odstotkov nižjo odkupno ceno, to pomeni, da znotraj verige nekaj ni pošteno in pravično," je dodal.

Kmetje se sprašujejo: Je to pravično?

Kmetje od pristojnih zahtevajo, da preprečijo dumpinške cene

Kmetje po Ravnikovih besedah pričakujejo sklenitev dogovora o sodelovanju in krepitvi partnerstva v mlečni verigi in verigi preskrbe s prašičjim mesom, ki bo zagotovil spremenjena razmerja v ceni mleka in ceni prašičjega mesa. Ta osnutek dogovora so na KGZS že pripravili, ključni cilj pa je, da se zagotovi razvoj vsem deležnikom v verigi. "Pričakujemo, da se bo zagotovilo mehanizme, ki bodo dosledno, nedvoumno in v polni meri zagotovili, da potrošnik, ki želi izbrati živila slovenskega porekla, ta tudi kupi oz. prejme," je dejal in dodal, da pričakujejo ureditev obveznega navajanja porekla in njegove sledljivosti do prodajnega računa, predvsem na področju nepakiranih živil.

Uvoz pridelkov po nizkih cenah po ocenah KGZS ruši trg in predstavlja velik dolgoročni pritisk na obstoj neke panoge. "Nenormalno je, da so na policah izdelki, katerih prodajna cena niti približno ne pokrije primarnega vložka oz. stroška surovine," je poudaril. Tako si želijo, da organi, ki imajo možnost vpliva, preprečijo dumpinške prakse in bolj proaktivno delajo v preprečevanju takšnih praks. Delež dobave živil slovenskega porekla v javne ustanove se sicer v zadnjem času povečuje, a je treba še marsikaj storiti, je opozoril Ravnik.

Kmetje tudi opozarjajo, da je treba še bolj intenzivno in učinkovito preprečevati nepoštene prakse v verigi preskrbe s hrano. Čeprav kmetje z naravnimi nesrečami praktično živijo, se vsako leto pojavijo negativni vremenski vplivi, ki vplivajo na obseg proizvodne, zato pričakujejo bolj učinkovite sistemske ukrepe (predvsem sofinanciranje zavarovanja). "V dani situaciji pričakujemo učinkovitejši odziv EU in države na stanje," je dejal Ravnik in dodal, da pričakujejo hitro izvedbo celovitih ukrepov, tako evropskih kot vladnih, ki bodo kratkoročno omilili padec dohodka v kmetijstvu.

Po njegovih pojasnilih so sicer dobili še osnutek predpisa, ki govori o pomoči sektorju mleka in mesa, ki je posledica sklepa na ravni EU - ukrepi se pripravljajo, zaživeli naj bi prihodnje leto. "Zaenkrat neposreden protest proti ukrepom države ni potreben, ker se stvari urejajo z dialogom," je še dejal Ravnik.