Prodaja Chryslerja ustavljena

Newyorško zvezno prizivno sodišče je pritrdilo stečajnemu sodniku Arthuru Gonzalesu, ki je dovolil prodajo 35-odstotnega deleža Chryslerja Fiatu, vendar pa je nasprotnikom prodaje dalo možnost za pritožbo na vrhovno sodišče. Če vrhovno sodišče ne bi ukrepalo do ponedeljka do 16. ure po vzhodnoameriškem času, bi se lahko postopek prodaje nadaljeval in Chrysler bi kmalu prišel iz postopka prisilne poravnave oziroma stečajne zaščite po 11. poglavju.

Liberalna sodnica Ruth Bader Ginsburg je svojo presenetljivo odločitev pojasnila s suhoparno izjavo, da je prodaja do nadaljnjega ustavljena. Odločitev je sicer v nasprotju z interesi administracije predsednika ZDA Baracka Obame, ki je bila ključna za reševanje Chryslerja v okviru postopka prisilne poravnave, in v nasprotju z interesi podjetja, katerega vodstvo je prepričano, da bi v primeru propada načrta prodaje Fiatu sledila likvidacija, ker se doslej na trgu ni pojavil noben drug kupec.

Kaj se zdaj zgodi?

Ginsburgova je pristojna za sprejemanje ali zavračanje pritožb s prizivnega sodišča v New Yorku in bi lahko ugovor nasprotnikov prodaje zanemarila. V ponedeljek ni bilo jasno, kaj bo njena poteza pomenila, saj lahko že danes odloči, da se prodaja nadaljuje, lahko pa zadevo pošlje pred celotno vrhovno sodišče. To pa bi lahko pomenilo konec za Chrysler, ker bi se postopek zavlekel. Fiat ima namreč po pogodbi možnost umika, če posel ne bo izpeljan do 15. junija.

Prodaji Fiatu ugovarjajo trije skladi iz Indiane, ki imajo v rokah manj kot odstotek od sedem milijard dolarjev Chryslerjevega zavarovanega dolga oziroma skupaj okrog 42,5 milijona dolarjev. Skladi trdijo, da dogovor o stečaju ni pošten, poleg tega pa trdijo, da je pomoč vlade Chryslerju z denarjem iz 700 milijard dolarjev vrednega sklada za boj proti finančni krizi neustavna, ker kongres tega ni posebej dovolil. Vlada trdi, da ima pooblastilo za porabo denarja, kakor se ji zdi najbolje.

Obama upnike označil za sebičneže

Ameriška vlada je Chryslerju v času stečaja dala 4,5 milijarde dolarjev, v skladu z dogovorom pa bi imela na koncu stečaja skupaj s kanadsko vlado v lasti 10 odstotkov novega Chryslerja. Fiat bi imel v lasti 35 odstotkov Chryslerja, sindikat delavcev avtomobilske industrije (UAW) pa 55 odstotkov. Zavarovani upniki bi za sedem milijard dolarjev terjatev dobili dve milijardi dolarjev. Ker del upnikov dogovora ni sprejel, je sledil stečaj in Obama jih je označil za sebičneže ter napovedal hiter postopek.

Na koncu so ostali le trije skladi, vmes pa so se našli tudi potrošniške skupine in posamezniki, ki so prav tako vložili ugovor na vrhovnem sodišču. Ti nasprotujejo temu, da novi Chrysler ne bi bil več odgovoren za kakovost in varnost avtomobilov, ki so bili izdelani in prodani pred stečajem. Ugovarja tudi več kot 300 lastnikov Chryslerjevih trgovin po ZDA, ki so na seznamu 789 trgovin, ki jih namerava novo podjetje zapreti. O zahtevi trgovcev danes odloča stečajni sodnik Gonzales.

Podjetje Chrysler trdi, da se s postopkom mudi, ker naj bi vsak dan izgubljalo 100 milijonov dolarjev. Demokratski kongresnik iz Michigana John Dingell je sklade, ki nasprotujejo prodaji, obtožil povzročanja morebitne katastrofe. Chrysler in Fiat v ponedeljek nista komentirala odločitve sodnice Ginsburgove, časnik New York Times pa navaja besede neimenovanega uradnika administracije, da gre le za administrativni ukrep, da se lahko sodišče odloči, ali ima zahteva po ustavitvi prodaje kakšno osnovo.