Program Made in Slovenia 2035, ki je nastajal osem mesecev, odraža potrebe in razvojne priložnosti slovenskega gospodarstva, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedala generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal.
Kot je pojasnil ekonomist Jože P. Damijan z ljubljanske ekonomske fakultete, ki je z glavnim ekonomistom GZS Bojanom Ivancem vodil pripravo programa, je bilo glavno vprašanje pri tem, kaj bo Slovenija proizvajala čez deset let v spremenjenih geoekonomskih razmerah tehnološkega vzpona Kitajske, padca evropske konkurenčnosti in obstoječih dobaviteljskih verig, energetske volatilnosti ter imperativa zelenega prehoda.
"Program predvideva za 19 milijard evrov novih investicij v gospodarstvu do leta 2035. Zaradi njegove implementacije naj bi se BDP do leta 2035 povečal za polovico oziroma rasel dodatno za dve odstotni točki letno, pripomogel pa naj bi tudi k ohranitvi oziroma zamenjavi 55.000 delovnih mest z delovnimi mesti z višjo dodano vrednostjo," je poudaril.
Desetino sredstev, potrebnih za izvedbo programa, bi po predlogu GZS zagotovil nacionalni sklad za konkurenčnost, štiri odstotke pa tehnološko-inovacijski sklad. Iz evropskih virov bi pridobili 12 odstotkov sredstev, preostanek pa bi predstavljali zasebna sredstva podjetij in ostali viri. "To pomeni, da bi tri četrtine sredstev za naložbe zagotovilo gospodarstvo," je izpostavil.
Na davčnem področju program po Ivančevih besedah med drugim predvideva postopno znižanje davka od dohodkov pravnih oseb, širitev davčnih olajšav za zaposlene in postopno uvedbo tako imenovane razvojne kapice pri 2,5-kratniku povprečne plače do leta 2030.
Program izpostavlja tudi nujnost zanesljive, cenovno dostopne in konkurenčne zelene energije za gospodarstvo. Med drugim predvideva podporo razvoju učinkovitih sistemov izrabe odpadkov, bioplina in geotermalne energije.
Kot enega glavnih dejavnikov za rast, razvoj in preobrazbo podjetij na GZS izpostavljajo dostop do financiranja. V programu tako med drugim predlagajo raznolike finančne instrumente za različne razvojne faze podjetij, učinkovitejši sistem razpisov in ustanovitev nacionalnega tehnološko-inovacijskega sklada.
Med ukrepi na področju internacionalizacije je Ivanc izpostavil zgodnje zaznavanje poslovnih priložnosti podjetij, bolj sistemski pristop k podpori podjetjem pri izvozu in stabilno finančno podporo za izvajanje mednarodnih dejavnosti.
Pri učinkovitosti države sta po navedbah GZS med drugim nujna postopno do 40-odstotno zmanjšanje administrativnih ovir in poenostavitev prostorskega načrtovanja. Na področju znanosti in inovacij so pozvali k vzpostavitvi nacionalnega sklada za konkurenčnost ter k večjim vlaganjem v prebojne tehnologije in tvegane inovacije.
Digitalizacija mora biti v središču preobrazbe gospodarstva, je poudaril Ivanc. Med predlaganimi ukrepi na tem področju je naštel večjo podporo digitalizaciji malih in srednje velikih podjetij, uvedbo računalništva in informatike po celotni vertikali izobraževalnega sistema ter vzpostavitev kompetenčnega centra za kibernetsko varnost.
Na področju kadrov je med drugim nujno vzpostaviti nacionalno platformo za napovedovanje potreb po kadrih in kompetencah, na področju startupov in inovativnih tehnologij pa zagotoviti ukrepe za lažji dostop do kapitala in podporo pri internacionalizaciji, so prepričani v zbornici.
Program bodo predstavili tudi na ponedeljkovem Vrhu slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.