Proračunski primanjkljaj po prvih petih mesecih znaša 21,8 milijona evrov

"Zmanjšanje primanjkljaja državnega proračuna glede na enako obdobje lani je posledica nižjih odhodkov za covidne ukrepe in rasti prihodkov ob okrevanju gospodarske aktivnosti," je na spletu sporočil Fiskalni svet, ki je ocenil, da v primeru, da do konca leta ne pride do občutnega poslabšanja gospodarskih razmer, da bodo prihodki višji od projekcij v državnem proračunu. "Posledično bi moral biti ob doseganju ciljne vrednosti odhodkov nižji tudi primanjkljaj," so dodali.

Poudarili so še, da so ključna kratkoročna negativna tveganja povišanje stroškov dela ob uresničitvi sindikalnih zahtev ter povrnitev finančne izgube prodajalcem naftnih derivatov oziroma morebitni dodatni ukrepi za omejevanje vpliva visokih cen na gospodinjstva in gospodarstvo.

Ministrstvo za finance je namreč predhodno sporočilo nove podatke o proračunskem primanjkljaju ter kje stoji po prvih petih mesecih novega leta. Kot kažejo prvi preliminarni podatki, smo v prvih petih mesecih zabeležili 5,3 milijarde evrov prihodkov, kar je 783,5 milijona evrov več kot v primerljivem lanskem obdobju. Odhodki so medtem znašali nekaj več kot 5,32 milijarde evrov in so bili za 538,2 milijona evrov nižji od enakega obdobja lani. S tem se je proračunski primanjkljaj znašel na 21,8 milijona evrov. Samo maja je sicer proračun beležil 89,4 milijona evrov presežka.

Prilivi od davčnih prihodkov so v prvih petih mesecih letos dosegli nekaj manj kot 4,39 milijarde evrov in so za 19,2 odstotka ali 705,4 milijona evrov višji kot v enakem lanskem obdobju. Visoka zaposlenost in stabilen trg dela sta medtem prispevala k rasti prihodkov od dohodnine, ki so se zvišali za 6,2 odstotka na 744,7 milijona evrov.

Prilivi od davka na dodano vrednost so dosegli približno 1,89 milijarde evrov, kar je 23,1 odstotka oziroma 355,5 milijona evrov več kot v enakem obdobju lani. To je odraz gospodarske aktivnosti, ki jo spodbujajo investicije in živahna zasebna potrošnja.

Tu so bili še prilivi od davka od dohodka pravnih oseb, ki so se zahvaljujoč dobremu poslovanju podjetij zvišali za 40,7 odstotka oziroma za 216,5 milijona evrov na 748,8 milijona evrov. Prihodki od trošarin pa so dosegli 538,1 milijona evrov in so bili za 0,6 odstotka ali 3,4 milijona evrov višji kot v enakem obdobju lani.

Kako pa je z nedavčnimi prihodki?

Nedavčni prihodki so v prvih petih mesecih dosegli 297,4 milijona evrov in so za 111,7 milijona evrov ali 27,3 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani. Lani smo prejeli 164 milijonov evrov prihodkov iz podeljenih koncesij za radijske frekvence, medtem ko jih letos ne bomo.

Prejeta sredstva iz Evropske unije so medtem v obravnavanem obdobju dosegla 513,4 milijona evrov, kar je 142,4 milijona evrov več kot v prvih petih mesecih lanskega leta.

Za stroške dela ožje državne uprave smo v petih mesecih namenili 612,8 milijona evrov oziroma 39,5 milijona evrov ali 6,1 % manj kot v enakem obdobju lani. Znižanje je v večji meri posledica neizplačila dodatkov za delo v posebnih pogojih in tveganih razmerah. Izdatki za obresti pa so v obravnavanem obdobju dosegli 345,9 milijona evrov, kar je 78,9 milijona evrov manj kot v prvih petih mesecih lani.

Za transfere posameznikom in gospodinjstvom smo letos namenili 801,7 milijona evrov, kar je 35,8 odstotka ali 446,3 milijona evrov manj kot lani. Za 22,4 milijona evrov ali 24,7 odstotka so se zaradi nižjega števila nezaposlenih znižali transferi nezaposlenim.

Za investicije je medtem državni proračun v prvih petih mesecih namenil 334,4 milijona evrov oziroma 75,4 milijona evrov ali 29,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani.