Za praznik dela nikjer v EU, razen v Sloveniji, nimajo dveh dela prostih dni, v Evropi pa ju imajo še v Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini ter Ukrajini.
Leta 2012 je takratna vlada ob ukinitvi 2. januarja kot dela prostega dneva v predlogu zakona za uravnoteženje javnih financ predlagala tudi ukinitev dvodnevnega praznovanja praznika dela, a so sindikati temu nasprotovali. Kot dela prost dan je bil tako ukinjen le 2. januar, ki pa ga je DZ konec leta 2016 vrnil na seznam dela prostih dni.
Gospodarstveniki, zlasti tisti iz izvoznega sektorja, dvodnevno obeleževanje praznika dela vidijo kot motnjo v poslovnih procesih, sindikati pa med drugim poudarjajo pomen dodatnega dne počitka za pogosto preobremenjene delavce.
Ob prvem maju Slovencem obljube, Avstrijcem nižji davki
Včerajšnji prvi maj je sicer minil v znamenju prireditev. Sindikati so ob prazniku opozorili, da vprašanje delovnega časa znova postaja izjemno aktualno, v ospredju pa se je znašla tudi tema dohodkovne neenakosti.
O tem je na primer spregovoril predsednik Pahor, ki se je udeležil tudi prvomajskega praznovanja v Opatjem selu, kjer je imel slavnostni nagovor. "Če Evropa in svet v 21. stoletju ne bosta znala prav odgovoriti na vprašanje spoštovanja in vrednotenja dela in zlasti perečega vprašanja naraščajoče družbene neenakosti, nas mora skrbeti. Zato je to vprašanje za našo oblast, za evropsko oblast, za vse, ki želijo mir, varnost, stabilnost in pravičnost v svetu eno od osnovnih vprašanj," je poudaril.
Premier Marjan Šarec je kot slavnostni govornik na srečanju na Ravnah na Koroškem ocenil, da prvi maj ni ideološki praznik, ampak pristen praznik ljudi dobre volje, ki se družijo, vsak dan delajo in ustvarjajo ter imajo radi svojo domovino.
Po njegovih besedah se danes nekaterih podjetij zgolj spominjamo, mnoga podjetja so propadla, pa ne zato, ker ne bi imela česa ponuditi in ne zato, ker bi imela slabe delavce, ampak zato, ker jih je uničil pohlep nekaterih ljudi. Izrazil je tudi obžalovanje, da so propadle mnoge blagovne znamke in da so nekatera podjetja kupili tujci, potem pa jih zaprli.
Ministrica za delo Ksenija Klampfer je medtem na tradicionalni proslavi na Javorovici pri Šentjerneju pozvala delodajalce k spoštovanju pravic delavcev, njihovemu ustreznemu plačilu in nagrajevanju ter dvigu poslovne kulture in medsebojnih odnosov. "Delavce je treba jemati kot največje bogastvo podjetja oziroma organizacije. Izkoriščanje in kršitev pravic delavcev ne sodita v naš čas," je še opozorila.
Precej razlogov za veselje pa so imeli letos ob prvem maju avstrijski delavci. Kancler Sebastian Kurz je namreč sporočil, da so se uskladili o davčni reformi, ki pomeni, "da bo delovnim ljudem ostalo okoli 8,3 milijarde evrov". Pri tem pa država ne bo večala svojih dolgov ali uvajala novih davkov. Avstrijski ukrepi bodo postopni, Kurz pa je državljanom še sporočil, da je vesel, ker "jim bo ostalo nekaj več in jim ne bo država jemala vedno več."
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.