Omenjena pobuda je bila sicer zadnja, ne pa edina, ki so jo v zvezi z zakonom o preoblikovanju PCP to jesen obravnavali ustavni sodniki. Ustavno sodišče je namreč že na seji 13. septembra kot neutemeljeno zavrnilo tudi pobudo Nove stranke za oceno ustavnosti omenjenega zakona.
Nova stranka se je v pobudi zavzela za začasno odredbo o zadržanju izvajanja zakona in nato za njegovo razveljavitev, ker naj bi bile v postopku sprejemanja zakona zagrešene velike nepravilnosti.
Vprašanje je bilo odprto že v času pogajanj o pridružitvenem sporazumu z EU. Rezultat je bila skupna deklaracija EU in Slovenije, v kateri je Slovenija pristala, da bo s 1. julijem 1998 sprejela ustrezne ukrepe o neodpiranju prostocarinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih. Vendar pa si nato 1. julija 1998 petnajsterica in Slovenija nista bili enotni, kaj skupna deklaracija pravzaprav pomeni.
Ker kljub pritiskom država duty freejev ni ukinila, je EU vprašanje načela še v sklopu pogajanj o članstvu. Kljub ugovarjanju lastnikov PCP in zaposlenih v njih je slovenska vlada januarja letos državnemu zboru v potrditev predložila zakon o preoblikovanju duty freejev v trgovine z normalno obdavčitvijo do 1. junija 2001.
Kljub potrditvi pa zakona Slovenija ni začela uresničevati v predvidenem roku. Ustavno sodišče je namreč maja na pobudo zunajparlamentarne Nove stranke za oceno ustavnosti zakona zadržalo njegovo izvajanje, junija pa odločilo, da zakon ni bil razglašen v skladu z ustavo - sodišče ni dvomilo v ustavnost vsebine, temveč zavrnilo način sprejemanja zakona.
V nadaljnjem razpletu je pobuda Nove stranke za začetek zbiranja podpisov v podporo referendumu uspela, ne pa tudi zbiranje podpisov. V danem roku stranki ni uspelo zbrati potrebnih 40.000 podpisov, pot za dokončno uveljavitev zakona pa je bila s tem odprta.
Duty freejev na meji z EU tako ni več od 21. septembra. Prostocarinske prodajalne na mejah s Hrvaško in Madžarsko pa naj bi poslovanje nadaljevale do vstopa Slovenije v EU.
