'Bankrot SCT le še vprašanje časa'

Potem ko je družba SCT Obrati, hčerinska družba SCT, na ljubljanskem okrožnem sodišču vložila predlog za stečajni postopek, naj bi enako danes storila tudi družba SCT Gem.

SCT Gem je v sistemu SCT največji poslovni vir, opravlja pa prevozne storitve in strojne storitve gradbene mehanizacije. Vložen je tudi predlog za stečaj SCT d.d.

Podjetje SCT Gem, katerega direktor je Miha Zidar in ima 400 zaposlenih, ima tudi lastne zmogljivosti za vzdrževanje strojev in vozil.

Medtem pa je podjetje Instalacije Grosuplje na ljubljansko okrožno sodišče vložilo tudi zahtevo za stečaj SCT d.d. Informacijo so nam potrdili na sodišču, direktorica podjetja Irena Marta Lipar Oštir pa je za Dnevnik dejala: "Za to smo se odločili zaradi več let stare terjatve, ki jo imamo do SCT. Zgolj glavnica je vredna okrog pol milijona evrov."

Iz SCT so nam sporočili, da uradnega obvestila s strani sodišča o predlogu za stečaj niso dobili. Predlog za začetek stečajnega postopka je bil vložen le za družbo SCT Obrati, dodajajo. V družbi je zaposlenih približno 250 ljudi, plače pa bodo prejemali, tako kot so jih vedno do zdaj, zagotavljajo na SCT.

Plombe na sedem družb

Okrajno sodišče v Ljubljani je medtem pred dnevi ugodilo predlogu enega od upnikov SCT, družbi Liko Liboje, ki mu SCT dolguje dobrih 197.000 evrov s pripadajočimi obrestmi, in mu s predhodno odredbo vpisalo zastavno pravico na pomembnem delu premoženja v lasti SCT. Plombe je sodišče po pisanju Dnevnika vpisalo na deležih SCT v sedmih družbah: v SCT Naložbah, Bitumi, Kamnolomu Verd, SCT Asfaltih, Rimskih Toplicah, Begradu in Hidrotehniku.

Hkrati je sodišče tudi "zamrznilo" terjatve, ki jih ima SCT do Družbe za avtoceste v RS (Dars), in slednjemu prepovedalo njihovo plačevanje. Po podatkih časnika gre za terjatve iz devetih pogodb, ki sta jih Dars in SCT sklenila med letoma 2005 in 2010. Dars je sicer zadnji dan lanskega leta SCT-ju dolgoval skoraj 21 milijonov evrov.

"Izrazita zadolženost dolžnika in celotne skupine SCT kažeta na likvidnostne težave dolžnika, s tem pa tudi na verjetnost, da dolžnik ne bo zmožen plačevati svojih denarnih obveznosti do upnikov," je v obrazložitvi sklepa po navedbah Dnevnika zapisalo sodišče.

Pri tem se je sodišče sklicevalo tudi na sklep upravnega odbora SCT, v katerem ta priznava, da "družba posluje negativno, da ne dosega gospodarskega načrta in da je v slabi likvidnostni situaciji".

Na sodišču so tudi razkrili, da so v SCT znižali plače vsem zaposlenim, razen tistim, ki sodelujejo pri pripravi in izvedbi sanacije. To po odločitvi sodišča kaže na selektivno obravnavanje delavcev in s tem tudi na možnost selektivnega obravnavanja upnikov.

SCT na poti proti propadu

Danes se bo s predstavniki sindikata in upniki podjetja sestal sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije Oskar Komac. Kot je pojasnil, je od treh velikih gradbincev v državi Vegrad že potonil, SCT je na poti, Primorje pa za zdaj uspeva.

Medtem ko dolg SCT Obrati znaša 13 milijonov evrov, od tega je skoraj polovica neporavnanih terjatev, je dolg matične družbe SCT višji od 200 milijonov evrov.

Kljub velikim težavam pri plačevanju dobaviteljev in podizvajalcev pa se v SCT očitno najde tudi denar za kreditiranje njegovih menedžerjev. Podjetju SCT Investicije, ki je v posredni večinski lasti Ivana Zidarja, je namreč pred dnevi podjetje SCT Naložbe, ki je v lasti SCT, odobrilo milijon evrov posojila, še piše Dnevnik.

Zidar s tujim partnerjem v novo podjetje?

Končna usoda SCT sicer še ni znana, v javnosti pa krožijo informacije, da naj bi vodstvo SCT z Ivanom Zidarjem na čelu želelo potopiti neuspešne hčerinske družbe, izčrpati matično družbo in najverjetneje s tujim partnerjem ustanoviti podjetje s čisto bilanco.

Po pisanju današnjega Dela je SCT po neuradnih informacijah čedalje bližje prisilni poravnavi, ki jo pripravlja vodstvo družbe. Po nepreverjenih informacijah vodstvo delavcem ne bo podaljšalo pogodb o zaposlitvi za določen čas, kar po pisanju časnika pomeni, da bo brez dela ostalo približno 1000 zaposlenih, kar je približno polovica vseh.

Gradbeni sektor se sooča z nelikvidnostjo. Ko gre v stečaj eden, za seboj potegne še kopico izvajalcev, ki so med seboj prepleteni. "Domine so se začele rušiti," je še poudaril Komac.

"Bankrot vprašanje časa"

Kot pravi ekonomist Jože P. Damijan, je bankrot SCT le še vprašanje časa. Iz težav, v katere je zašel, se po njegovih besedah ne more rešiti, ne glede na to, koliko hčerinskih podjetij bo spravil v stečaj. Prisilna poravnava pri tolikšni izpostavljenosti obveznostim do bank in dobaviteljev pa ne more biti uspešna, ocenjuje Damijan.

Kot je še pojasnil Damijan z ljubljanske ekonomske fakultete, so težave SCT bolj kot s krizo, ki je prizadela vsa gradbena podjetja, povezane z managerskim lastninjenjem podjetja. Z managerskim odkupom prek bančnih kreditov je prišlo do popolnega izčrpavanja denarnega toka krovnega podjetja in njegovih hčerinskih družb. SCT je zaradi tega še v težjem položaju, pravi Damijan, kot je bila situacija, v katero je zašel propadli Vegrad, ki ga niso pestile te dodatne finančne težave zaradi managerskega odkupa.

Po Damijanovih besedah je sicer propad SCT le logična posledica poka gradbenega in nepremičninskega balona, ki se je pri nas napihnil med letoma 2004 in 2008. S tem bo, kot pojasnjuje, prišlo do normalizacije gospodarske strukture in gradbena panoga se bo vrnila nazaj na delež v bruto domačem proizvodu, kot ga je imela pred letom 2005.

"Gre za neke vrste samoočiščevalno akcijo v tržnem gospodarstvu, ki vsaj enkrat na desetletje počisti z neracionalnostmi, ki so se zgodile v tržni strukturi. Ti šoki so kruti, vendar nujni za vsako gospodarstvo," je še poudaril Damijan.

"Neizogibno"

Rasto Ovin z mariborske ekonomsko-poslovne fakultete pa je težave SCT pripisal posledicam odločitve, da bomo v Sloveniji s svojimi zmogljivostmi in z uvoženo delovno silo brez pritiska tuje konkurence in iz predvsem lastnih sredstev zgradili avtocestni križ. "Sedanje težave SCT so del računa za odpor do tujega kapitala in konkurence," je dejal Ovin, ki meni, da SCT v sedanjih izmerah ter strukturi stroškov in denarnih tokov ni mogoče pomagati brez velikih stroškov za državo.

Bankrot SCT bo v stečaj potegnil tudi številna manjša in srednja podjetja, ki so bila njegovi podizvajalci, saj bodo lahko le v minimalni meri poplačana iz stečajne mase SCT. "Propad SCT pomeni udarec le za njegove zaposlene, medtem ko za gradbeno industrijo to pomeni manj dramatičen šok, saj bodo mehanizacijo in ključni strokovni kader SCT prevzela ostala ali nova gradbena podjetja," je pojasnil Damijan.

Ovin v nasprotju z Damijanom, ki ocenjuje, da je propad SCT neizogiben, upa, da bo propada tega gradbenega podjetja ne bo prišlo. "Upam, da bo znalo in zmoglo vodstvo družbo dovolj finančno in poslovno očistiti, da bo sposobna v prihodnje biti pomemben igralec v slovenskem gradbeništvu," je dejal Ovin.