Še pred nekaj leti je bila umetna inteligenca predvsem področje tehnoloških podjetij in raziskovalnih laboratorijev. Danes je eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na gibanje ameriških borz, naložbe podjetij in premoženje najbogatejših ljudi na svetu. Njena rast je bila tako hitra, da je postala pomembna tudi za pokojninske prihranke in trg podjetniških obveznic.
Kako velika je odvisnost finančnih trgov od umetne inteligence, je pokazal četrtkov borzni pretres. Po zmagi demokratov na ameriških vmesnih volitvah so se okrepili pomisleki, da bi lahko novi kongres omejil ali upočasnil gradnjo podatkovnih centrov in zaostril regulacijo tehnološkega sektorja.
Ameriške delnice so v četrtek skupno izgubile več kot 3200 milijard dolarjev (okoli 2866 evrov) tržne vrednosti, poroča Guardian. Tehnološki indeks Nasdaq je zdrsnil za 5,5 odstotka, širši indeks S&P 500 za 4,36 odstotka, industrijski Dow Jones pa za 3,44 odstotka oziroma 1833 točk.
Med največjimi poraženci so bili proizvajalci polprevodnikov, ki so v zadnjih letih močno pridobili zaradi povpraševanja po čipih za umetno inteligenco. Delnice SanDiska so izgubile 22 odstotkov vrednosti, Microna in AMD približno 17 odstotkov, Nvidie pa več kot devet odstotkov.
Razprodaja se je v petek razširila na azijske borze. Japonski indeks Nikkei je izgubil skoraj šest odstotkov, južnokorejski KOSPI 6,7 odstotka, tajvanski TAIEX pa 4,5 odstotka.
Toda volilni izid je po ocenah analitikov predvsem razkril tveganja, ki so se kopičila že dlje časa: visoka vrednotenja tehnoloških podjetij, ogromne naložbe v infrastrukturo in negotovost glede tega, kdaj se bodo ti izdatki povrnili.
Deset podjetij ustvarilo več kot polovico borzne rasti
Bloomberg je analiziral na tisoče poslovnih in regulatornih dokumentov ter kreditnih poslov in ugotovil, da so finančni trgi danes od tehnološkega sektorja odvisni bolj kot kadar koli prej.
Od novembra 2022, ko je OpenAI predstavil ChatGPT, do letošnjega 3. novembra se je tržna vrednost podjetij v ameriškem indeksu S&P 500 povečala za skoraj 32.000 milijard dolarjev. Več kot polovico te rasti je prispevalo samo deset podjetij, ki so povezana z umetno inteligenco.
Tehnološka podjetja danes predstavljajo skoraj polovico tržne vrednosti indeksa S&P 500. To pomeni, da lahko že spremembe pri razmeroma majhnem številu največjih družb močno vplivajo na gibanje celotnega ameriškega delniškega trga.
Med njimi izstopa Nvidia, proizvajalec čipov, ki so ključni za učenje in delovanje naprednih sistemov umetne inteligence. Njene delnice so se v obdobju razcveta podražile za več kot 1200 odstotkov, podjetje pa je v zadnjem času dosegalo tržno vrednost nad petimi bilijoni dolarjev.
Nvidia je sama predstavljala približno osem odstotkov indeksa S&P 500. Amazon, Alphabet, Meta in Tesla so skupaj prispevali še okoli 15 odstotkov.
Vpliv umetne inteligence pa se ne konča pri tehnoloških podjetjih. Od njenega razvoja imajo koristi tudi proizvajalci električne energije, turbin, dobavitelji surovin in podjetja, ki gradijo podatkovne centre. Njihove delnice so zato vse bolj povezane z dogajanjem v sektorju umetne inteligence.
Kaj ima umetna inteligenca s pokojninami?
Bloomberg je pregledal naložbe več kot 70 ameriških pokojninskih skladov in ugotovil, da je bilo približno 44 odstotkov njihovih neposrednih delniških naložb oziroma okoli 610 milijard dolarjev povezanih s tehnološkim sektorjem.
Razcvet ameriške umetne inteligence financira tudi evropski kapital. Po podatkih Evropske centralne banke imajo gospodinjstva evrskega območja približno 440 milijard evrov naložbene izpostavljenosti ameriškim tehnološkim podjetjem, med njimi Nvidii in Alphabetu. Pomemben del teh naložb poteka prek investicijskih skladov, izpostavljeni pa so tudi evropski pokojninski skladi in zavarovalnice. Morebiten zlom tehnoloških delnic zato ne bi prizadel le ameriških milijarderjev, temveč tudi evropske varčevalce. ECB opozarja, da lahko zaradi velike koncentracije naložb pretresi na ameriških borzah ogrozijo tudi finančno stabilnost evrskega območja.
Za umetno inteligenco si podjetja izposojajo rekordne vsote
Razvoj umetne inteligence zahteva ogromno infrastrukture. Za delovanje najzmogljivejših sistemov so potrebni podatkovni centri, specializirani čipi, velike količine električne energije, zemljišča, hladilni sistemi in gradbena dela. Stroški so postali tako visoki, da jih niti največja tehnološka podjetja ne morejo vedno financirati zgolj iz tekočega poslovanja. Zato se vse bolj zanašajo na finančne trge in zadolževanje.
Po Bloombergovih podatkih so tehnološka podjetja od začetka letošnjega leta do 12. oktobra izdala za 296 milijard dolarjev obveznic z naložbeno bonitetno oceno. S tem so postala največji izdajatelj takšnega dolga med nefinančnimi panogami.
Šest največjih podjetij, ki upravljajo obsežno računalniško infrastrukturo v oblaku, naj bi letos za projekte, povezane z umetno inteligenco, porabilo več kot 850 milijard dolarjev, kar je 83 odstotkov več kot lani.
Zadolževanje se širi tudi na trg bolj tveganih obveznic. Delež tehnoloških podjetij pri izdaji tako imenovanih visokodonosnih oziroma špekulativnih obveznic je letos dosegel rekordnih 19,7 odstotka, skoraj trikrat toliko kot lani.
"Umetna inteligenca si izposoja denar od vseh," je za Bloomberg dejal Mark Clegg, višji trgovec z dolžniškimi vrednostnimi papirji pri Allspring Global Investments. Opozoril je, da je zaradi vse večjega obsega financiranja vedno težje ugotoviti, kje se tveganja dejansko kopičijo.
Kaj če se milijardne naložbe ne povrnejo?
Vlagatelje vse bolj skrbi, da bi lahko podjetja v razvoj umetne inteligence vložila precej več denarja, kot ga bodo lahko v doglednem času zaslužila. Največji razvijalci naprednih modelov umetne inteligence namreč kljub ogromnim naložbam še ne ustvarjajo dosledno dobička. Hkrati podjetja, ki proizvajajo čipe, vlagajo v družbe, ki te čipe kupujejo, kar odpira vprašanja o dejanskem obsegu neodvisnega povpraševanja.
Dodatno tveganje predstavlja povezovanje največjih tehnoloških podjetij s finančnimi institucijami. Nvidia je denimo avgusta napovedala partnerstvo s šestimi velikimi finančnimi družbami, med njimi BlackRockom, Goldman Sachsom in Apollo Global Management, za zbiranje 500 milijard dolarjev financiranja infrastrukture za umetno inteligenco. Več ko je takšnih povezav, večji je lahko doseg morebitnih finančnih težav.
Po Bloombergovi analizi naložbe v tehnološko strojno opremo, programsko opremo in podatkovne centre danes predstavljajo več kot tretjino vseh ameriških poslovnih naložb, kar je največ od začetka primerljivih podatkov leta 1947. Še izrazitejši je njihov prispevek k rasti. V zadnjem letu je tehnološka poraba ustvarila veliko večino povečanja ameriških poslovnih naložb in po tem merilu presegla celo obdobje internetnega razcveta ob koncu devetdesetih let. To pomeni, da bi lahko upočasnitev gradnje podatkovnih centrov in zmanjšanje vlaganj v umetno inteligenco vplivala tudi na širšo gospodarsko rast.
"To lahko iztiri trg. Veliko ljudi vlaga ogromno denarja," je opozoril John Pease, vodja raziskav razporejanja naložb pri družbi Grantham Mayo Van Otterloo. Če bi se naložbeni balon razpočil, bi bile posledice po njegovih besedah boleče za številne vlagatelje.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.