Putinova senčna flota nič več ne skriva svoje zastave

Rusija je po začetku vojne v Ukrajini močno razširila uporabo tako imenovane senčne flote, s katero je poskušala ohraniti izvoz nafte kljub zahodnim sankcijam. Gre za mrežo tankerjev z pogosto nepreglednim lastništvom, ki plujejo pod različnimi zastavami in se izogibajo običajnim zahodnim prevoznim ter zavarovalniškim storitvam.

Zdaj pa se ta strategija spreminja. Po podatkih analitske družbe Lloyd's List Intelligence, ki jih povzema nemški Focus, je Rusija med novembrom in julijem v svoj ladijski register prenesla 69 tankerjev, med julijem in oktobrom pa še 86. Prehod pod rusko zastavo se torej pospešuje.

Na prvi pogled je odločitev nenavadna. Zakaj bi Moskva ladje, s katerimi je poskušala prikriti povezave z rusko nafto, zdaj odkrito registrirala kot ruske? Odgovor je povezan z vse strožjim nadzorom in mednarodnim pomorskim pravom.

Evropska unija je decembra 2022 skupaj s partnericami iz skupine G7 uvedla cenovno kapico za rusko surovo nafto, ki se prevaža po morju. Sprva je bila določena pri 60 ameriških dolarjih za 159-litrski sod, pozneje pa znižana na 47,60 dolarja. Namen ukrepa je bil omejiti prihodke Rusije od izvoza nafte, ki so pomemben vir financiranja državnega proračuna.

Cenovna kapica pomeni, da evropska podjetja ne smejo zagotavljati določenih prevoznih in zavarovalniških storitev za rusko nafto, prodano nad dovoljeno cenovno mejo. Rusija se je na omejitve odzvala z oblikovanjem obsežne flote tankerjev, ki niso bili odvisni od običajnih zahodnih storitev.

Velik del teh ladij je starejših, njihovo lastništvo je pogosto nepregledno, po opozorilih strokovnjakov pa lahko zaradi pomanjkljivega vzdrževanja predstavljajo tudi povečano nevarnost za pomorske nesreče in onesnaženje morja. Nekateri tankerji so pluli pod zastavami držav, kot sta Panama in Kamerun, pri delu ladij pa so se pojavljali tudi sumi uporabe lažnih registracij in izklapljanja sistemov za samodejno identifikacijo ladij.

Zahodne države so v zadnjih mesecih okrepile ukrepanje proti tankerjem, povezanim z rusko senčno floto. Na sankcijskem seznamu Evropske unije je po navedbah Focusa že 673 ladij. Poleg tega so nekatere države pod diplomatskim pritiskom začele iz svojih registrov odstranjevati tankerje, povezane z ruskim izvozom nafte. Med njimi sta Panama in Kamerun. Za ladjo pa je izguba veljavne registracije lahko velik problem.

Po mednarodnem pomorskem pravu ladje na odprtem morju praviloma spadajo pod jurisdikcijo države, katere zastavo upravičeno uporabljajo. Če ladja nima veljavne državne pripadnosti ali uporablja lažno zastavo, lahko v določenih okoliščinah postane predmet pregleda tujih pristojnih organov.

Z registracijo pod rusko zastavo se zato položaj spremeni. Povezava ladje z Rusijo je sicer očitnejša, vendar ladja pridobi pravni status plovila, ki pluje pod zastavo določene države. Nemško združenje ladjarjev VDR ob tem poudarja, da sprememba zastave ne odpravi že veljavnih sankcij.

Samo dejstvo, da ladja pluje pod rusko zastavo ali je uvrščena na sankcijski seznam, še ne pomeni, da jo lahko katerakoli država kjerkoli na morju zaseže. Možnosti ukrepanja so odvisne od lokacije ladje, njene registracije, veljavnih sankcij in drugih pravnih okoliščin. V pristaniščih imajo države širše pristojnosti za nadzor plovil. Na odprtem morju pa za posege praviloma potrebujejo posebno mednarodnopravno podlago.

Spremembe pri registraciji tankerjev sovpadajo z zmanjševanjem ruskih prihodkov od izvoza energentov. Podatki raziskovalne organizacije Centre for Research on Energy and Clean Air (CREA), ki jih povzema Focus, kažejo, da je Rusija aprila letos z izvozom fosilnih goriv ustvarjala približno 733 milijonov evrov dnevnih prihodkov. Septembra so ti prihodki znašali približno 625 milijonov evrov na dan.

Medtem se je spreminjala tudi struktura senčne flote. Aprila je po podatkih CREA 47 tankerjev uporabljalo lažne zastave. Septembra so takšni tankerji predstavljali le še približno dva odstotka količine nafte, ki jo je prevažala senčna flota. Nasprotno pa se je povečevalo število tankerjev pod rusko zastavo. Septembra jih je nafto prevažalo 50, medtem ko jih je bilo v istem mesecu lani 22.

Vendar zmanjševanja prihodkov ni mogoče pripisati zgolj spremembam registracije ladij. Na ruski izvoz vplivajo tudi zahodne sankcije, ukrajinski napadi na rusko energetsko infrastrukturo, svetovne cene nafte in razmere na Bližnjem vzhodu.

Čeprav bi lahko strožji nadzor nad rusko senčno floto vplival na trgovanje z nafto, nemško združenje ladjarjev ne pričakuje večjih neposrednih posledic za cene nafte ali ladijske prevoznine. Pojasnjujejo, da sprememba zastave ne pomeni dodatne proizvodnje nafte ali novih transportnih zmogljivosti. Gre predvsem za ladje, ki so že prej prevažale rusko nafto, zdaj pa plujejo pod drugo zastavo.

Medtem ko Evropa poskuša omejevati ruske prihodke od izvoza nafte, je ameriški predsednik Donald Trump napovedal dogovor z Vladimirjem Putinom o sprostitvi dodatnih količin ruskega dizelskega goriva na svetovni trg.

Po Trumpovih navedbah naj bi dogovor najprej zajemal 2,25 milijona sodov dizelskega goriva, sledile pa naj bi dodatne dobave. Ameriška administracija je za omogočanje teh poslov omilila del sankcijskih omejitev proti Rusiji.

Matthias Matthijs iz ameriškega raziskovalnega inštituta Council on Foreign Relations je za Focus ocenil, da dogovor kaže na vse večji vpliv domačih cen goriva na ameriško politiko do Rusije. Po njegovi oceni ameriško ravnanje pred volitvami bolj usmerjajo visoke cene na bencinskih črpalkah kot skupna čezatlantska strategija. Za Rusijo pa je ključen denar, ki ga potrebuje tudi za financiranje vojne - ne glede na to, od kod pride.