Gospodarstvo

Za sanacijo NLB smo plačali 1,5 milijarde evrov, a podlage zanjo sploh ni bilo?

Ljubljana, 05. 06. 2019 18.55 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Nika Kunaver
Komentarji
123

Pol leta po vložitvi ovadb zaradi sanacije NLB še ni jasno, ali bo stekel tudi kazenski postopek. Iz kazenske ovadbe, ki so jo vložili kriminalisti pa izhaja, da so se sanacije naše največje banke lotili precej po domače. Uslužbencem NLB naj bi narekovali, kako visoko izgubo naj ima NLB. Čeprav so jih na banki večkrat opozorili na previsoko vrednotenje, je obveljala številka, ki so jo naračunali tuji strokovnjaki. Ovadba NPU torej nakazuje, da ni bilo podlage za tako visoko sancijo banke, kot smo jo izvedli.

Več videovsebin
  • Iz 24UR: Kdaj se bo zaradi sanacije NLB začel kazenski postopek?
    02:55
    Iz 24UR: Kdaj se bo zaradi sanacije NLB začel kazenski postopek?
  • Iz 24UR ZVEČER: Ovadili nekdanje vodilne
    03:36
    Iz 24UR ZVEČER: Ovadili nekdanje vodilne
  • Iz 24UR ZVEČER: Alenka Bratušek o prevoznikih in sporni sanaciji NLB
    06:52
    Iz 24UR ZVEČER: Alenka Bratušek o prevoznikih in sporni sanaciji NLB

Tri milijarde evrov nas je stalo reševanje treh največjih bank, ki so bile konec leta 2013 še v državni lasti: Nove ljubljanske banke, Nove kreditne banke Maribor in Abanke. Prva med prvimi je bila prav NLB, z daleč največjim minusom – 1,5 milijarde evrov. Vsaj tako sta takrat zatrjevala guverner Boštjan Jazbec in finančni minister Uroš Čufer

Neuradne podrobnosti kriminalistične ovadbe Nacionalnega preiskovalnega urada pod taktirko specializiranega državnega tožilca Boštjana Jegliča pa razkrivajo, da sploh ni bilo podlage za takšno sanacijo. Vsaj ne v tako velikem obsegu. Načrt prestrukturiranja v NLB naj bi predvideval največ 500-milijonsko injekcijo, ne pa trikrat večje. Skrbni pregled in posledično načrt prestrukturiranja, ki ga je v NLB opravljal Deloitte Slovenija, pa ni bil izveden tako, kot velevajo mednarodni računovodski standardi.

Osumljeni so vsi člani nekdanjega vodstva Banke Slovenije z Jazbecem na čelu.

Uslužbenke NLB naj bi končno različico Načrta prestrukturiranja novembra 2013 morale napisati kar v prostorih Banke Slovenija, v neobičajnih okoliščinah.
Uslužbenke NLB naj bi končno različico Načrta prestrukturiranja novembra 2013 morale napisati kar v prostorih Banke Slovenija, v neobičajnih okoliščinah. FOTO: Bobo

Kako "po domače" se je izračunal visok minus, dokazuje podatek iz ovadbe. Novembra 2013 so tri zaposlene na NLB dobile klic Banke Slovenije, da naj s seboj prinesejo računalnike. Tam pa so dobile končne številke – narekovala naj bi jim jih kar takratna inšpektorica za NLB Mateja Kovač, ki so jih morali vpisati v tabelo načrta prestrukturiranja NLB.  "V posebni izjavi o zaupnosti so se zavezali, da z novimi podatki o Načrtu prestrukturiranja, ki so jih dobili od uslužbenke Banke Slovenija, ne bodo seznanili niti članov uprave NLB," naj bi pisalo v ovadbi. Računalnike so jim nato zaplenili, nazaj v NLB pa so jih dobili šele po novinarski konferenci Jazbeca in Čuferja.

Vse te številke so za seboj potegnile več izrednih ukrepov. Od razlastitve imetnikov vrednostnih papirjev do prenosa ogromnega števila kreditov na Slabo banko (DUTB). Tudi pri teh prenosih pa naj bi se domnevno delalo "po domače". Več kot 50 podjetij naj bi bilo tja prenesenih neupravičeno, več kot 80 jih je ostalo na NLB, pa bi morala na Slabo banko. 

Takšna naj bi bila primera podjetij Protej in ACH. ACH je bil zadolžen samo na NLB za okoli 60 milijonov evrov in je bil potem z okoli 60 odstotkov popusta prenešen na DUTB, čeprav je ACH redno plačeval dolgove. Vrednotenje so opravili mednarodni cenilci, ki jih je najela Banka Slovenije. DUTB je leta 2015 ACH prodala skladu Merrill Lynch oziroma VR Capital v paketu z drugimi podjetji za nekaj več kot 100 milijonov evrov. Protej so na DUTB prenesli po vrednosti nič, dve leti pozneje pa je bil vreden 181 milijonov evrov. Izgubila je država, dobili so managerji.

In če se vrnemo na NLB – vse to se je dogajalo, kljub temu, da je NLB takrat sama v medletnem poročilu ugotovila več kot 800 milijonov evrov plusa, konec leta 2012 pa celo 1,2 milijarde evrov. Na koncu so sicer obveljale številke Deloitta Slovenije. Nekdanje vodstvo Banke Slovenije pa se je v celoti zavedalo, da njihov skrbni pregled ni ustrezen, še piše v ovadbi.

Vrtovec: Davkoplačevalci si zaslužijo resnico glede sanacije bančnega sistema

"Alarmni zvonci bi morali zvoniti. Naši parlamentarni komisiji že zvonijo in mi pospešeno preiskujemo, ali se je takrat dejansko zgodil ponoven rop davkoplačevalskega denarja ali ne. In obstajajo indici, da se je to zgodilo," je ob današnjem razkritju vsebine kazenske ovadbe dejal Jernej Vrtovec, predsednik parlamentarne komisije, ki preučuje prenos slabih terjatev na slabo banko. 

Parlamentarna preiskovalna komisija bo zaslišala vrsto prič, je zagotovil Vrtovec. "Med drugim tudi nekdanje uslužbence Banke Slovenija, guvernerja in vice guvernerje, nekdanjega finančnega ministra in nekdanjo predsednico vlade Alenko Bratušek, kajti to so nenazadnje bile tudi politične odločitve," je dejal. Na zagovor pa bi, kot je Vrtovec dejal v oddaji 24UR ZVEČER, povabil tudi kakšnega predstavnika Evropske komisije. "Kajti sanacija bančnega sistema se ni dogajala samo v Sloveniji, ampak tudi v sodelovanju z Evropsko komisijo." 

Kot je poudaril Vrtovec, si v okviru parlamentarne preiskave želijo priti do ugotovitev, ali smo sanacijo preplačali ali ne: "Davkoplačevalci si namreč zaslužijo resnico glede sanacije bančnega sistema."

"Obstajajo indici, da ti isti ljudje, ki so ustvarili bančno luknjo, ki niso odplačevali svojih obveznosti in kreditov, da so bile njihove terjatve prenešene na DUTB z velikimi popusti. Poznamo primere, ko so se zgodili 100-odstotni popusti. In potem so preko - tudi davčnih oaz - prišli nazaj do svojega premoženja. So odkupili te terjatve ali pa premoženje in so zdaj nazaj lastniki teh podjetij. To se dogaja, kar je pa nezakonito. Dogaja se organiziran kriminal. Najprej so bili to tisti ljudje, ki so oškodovali davkoplačevalce, kreditov niso vračali. Davkoplačevalci smo sanirali bančni sistem, sedaj pa nazaj poceni kupujejo svoje terjatve preko DUTB," je špekuliral Vrtovec. Posameznih primerov sicer ni želel komentirati, je pa dejal, da bodo posameznike zaslišali na parlamentarni komisiji.

Vrtovec je govoril tudi o namigih, da bi lahko bil v davčnih oazah v tujini, denimo v Cipru in Karibih, naložen slovenski denar, "ki je tekom zadnjih 40 let odšel iz Slovenije na takšne ali drugačne načine". Zdaj pa naj bi ta denar prihajal nazaj v Slovenijo in posamezniki naj bi s tem denarjem kupovali slabe terjatve in s tem premoženje. "Se pravi, ta denar ni izpuhtel, ta denar je naložen v tujini in prihaja nazaj v državo," pravi Vrtovec. Opozoril je tudi na to, da imajo takšni posamezniki, ki imajo ta denar, v rokah oblast in možnost, da "kreirajo usodo države". 

In kdo so nenazadnje "zmagovalci" te sanacije bančnega sistema? "Največji poraženci so ljudje, državljanke in državljani, ki delajo za minimalne in povprečne plače. Na drugi strani pa se je najbolj okoristila peščica elitnežev," je prepričan Vrtovec. 

Bratušek: Država s prenosom terjatev ni izgubila nič

Alenka Bratušek, ki je bila v času sanacije bančnega sistema predsednica vlade, je v oddaji 24UR ZVEČER zagotovila, da nikakor ni vedela za to domnevno prirejanje bančne luknje. "Mi smo pričakovali, da bo primanjkljaj v naših bankah izračunan tako, kot je prav in kot je treba. Tako, da z ničemer od tega jaz kot predsednica vlade nisem bila seznanjena," je dejala.  

"Tudi, če bi res bila cena prenizka in po prenizki ceni prenešene terjatve na slabo banko ... Slaba banka je še vedno v 100-odstotni lasti države. Se pravi država tukaj ni izgubila nič. In bi slaba banka zdaj morala te terjatve prodati po bistveno višji ceni in s tem poplačati celoten dolg, ki ga je naša država najela za sanacijo bank," je še dejala Bratuškova. 

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (123)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Transformerji
11. 06. 2019 10.54
Balkanski levi nikoli ne pljuvajo v lastni lonec - vedno v lonec državljanov. To pomeni, da smo na različnih bregovih.
Transformerji
11. 06. 2019 10.56
To pomeni, da ne bo nihče kaznovan, je že velik dosežek, da so bili kaznovani davkoplačevalci. Tako razmišlja mala članica EU.
glava2
08. 06. 2019 16.06
+3
ja in? kdo gre v čuzo ? kdaj vrnejo pare?
slovenskidelavec
09. 06. 2019 09.06
Pravilno bi bilo, če je že kdo v čuzi. NI po balkansko.
FAUSTOS1
06. 06. 2019 20.34
+0
torej nek politik sedaj v neki preiskavi ugotavlja ,da ni bilo vse ok-prvo odkod temu politiku tako bančno znanje ,saj nikoli ni delal v banki oz podobnih nalogah-če bi hoteli delno pošteno nepolitično mnenje ,bi morala nekašna mednarodna družba ,ki se ukvatrja z takšnimi cenitvami preveriti in podati strokovno mnenje,a pri nas je vse le politično sran....
opazovalec_
06. 06. 2019 14.43
+5
A ni nobenega dokumenta, podpisa, sklepa,... z odgovornimi? Pa kaj češ, milijarda gor ali dol, kaj pa je te to za našo lepo malo!
anakondabox
06. 06. 2019 12.16
+7
Kdo se bo za to veliko lopovščino zagovarjal, kdo bo grel posteljo v celici? Nihče. Krade se na vsakem koraku: zdravstvo, šolstvo, bančništvo, gostinstvo, turizem, politika... In tudi voli se ljudi, ki imajo dolge prste, da krijejo hrbet ostalim. In zakaj je temu tako? Zato ker moraš imeti zelo veliko cvenka(ki je večkrat pridobljen na neverodostojen način) in ugleden položaj, da sploh kam prideš. Če je nekdo vsestransko pošten, kar je v 'kradistanu' silna redkost, ostane na stranskem tiru. #osamljensatelit
Zoran Župevec
06. 06. 2019 11.46
+7
Ja Alenka, morala bi slaba banka prodati terjatve in poplačati dolg. Ampak DUTB deluje kot običajni stečajni upravitelj, prodaj sproti, tako da ima za plače in "stroške". In to se bo vleklo, dokler bo kaj v bilancah, ko bo tega zmanjkalo, pa bo "elita" poskrbela za novo krajo državnega (skupnega) premoženja.
Peter Novak 3
06. 06. 2019 11.36
+4
1. Leta 2005 Mednarodni monetarni sklad (IMF) v analizi avstrijskega gospodarstva ugotovi, da se tam podeljujejo za kreditojemalce tvegani krediti v švicarskih frankih (CHF). Avstrijski centralni banki priporoči, da naj se aktivno vključi v omejevanje tveganja. Ta leta 2006 izda brošuro, ki so jo morale banke obvezno poslati svojim komitentom in jih v njej naknadno pouči o vseh tveganjih. Večina CHF kreditov se pravočasno konvertira v EUR (IMF Country Report No. 05/249, strani 20 in 21, July 2005). 2. Leta 2005 Banka Slovenije (BS) v Poročilu o finančni stabilnosti banke opozori, da je CHF valutna klavzula za banke zelo majhno, za stranke pa zelo veliko tveganje, ker je CHF trenutno na relativno nizkih ravneh in je v prihodnje pričakovati njegovo rast. Tekst je pospremljen z grafom, ki napoveduje rast CHF (Banka Slovenije, Poročilo o finančni stabilnosti, str. 105, junij 2005). 3. Leta 2006 BS pošlje dopis vsem našim bankam, da morajo stranke celovito informirati glede tveganosti CHF kreditov. Zato morajo izdelati simulacije gibanja tečaja CHF v pozitivni in negativni smeri, ter obrazložiti kako se to odraža na premoženju strank (Banka Slovenije, Dopis vsem bankam in hranilnicam, 4.7.2006, oznaka 24.20/558-NVČ). 4. Leta 2007 IMF v analizi švicarskega gospodarstva ugotovi, da je CHF zaradi špekulacij vlagateljev z obrestno mero podcenjen, a se v kratkem pričakuje nadaljevanje njegove STOLETNE RASTI (IMF Country Report No. 07/186, stran 10, June 2007). Za Švico to ne predstavlja tveganja, opozori pa na prelitje tveganja v vzhodno Evropo/Balkan, kjer se CHF uporablja za kreditiranje v tuji valuti. Poudari, da bo potrebno natančno opazovati to kreditiranje, da se omeji tveganje (IMF Public Information Notice: IMF Executive Board Concludes 2007 Article IV Consultation with Switzerland, June 4, 2007)
Peter Novak 3
06. 06. 2019 11.35
+2
Koen Lenaerts je predsednik sodišča Evropske unije s sedežem v Luksemburgu. V tem primeru smo direktive Evropske unije o zaščiti potrošnikov interpretirali tako, da potrošniki niso podvrženi klavzulam, ki jih pripeljejo do tega, da morajo odplačevati vsote, ki so bistveno višje od razumnih. Razlike banke ne morejo zahtevati. Kar so odplačali v preteklosti, pa lahko zahtevajo nazaj. Decembra 2016 je bila to ključna razsodba, zahtevalo jo je špansko sodišče, velja pa za celotno EU. Tako delujemo. Če nas nacionalno sodišče zaprosi za mnenje, ki se tiče evropske zakonodaje, izdamo razsodbo, ki velja za celotno Unijo. December 2017
Hasan
06. 06. 2019 10.48
+10
A si lahko predstavljate,da ste zaposleni v resnem podjetju,ki vas dobro in redno plačuje,vi pa prirejate podatke in delate v korist drugega podjetja oz.podjetje dobesedno isčrpavate.Ob tem pa še lažete delodajalcu in javnosti.Vsak direktor bi vas poslal na "grmado".Da o teh pravljicah o delavnih in poštenih niti ne govorim.Me res zanima,kaj bo država ukrenila glede tega.V kako politično preiskovalno komisijo in njena odkritja pa ne verjamem,ker to so komisije za medisko trobezljanje za naivne državljane.
111111112
06. 06. 2019 10.48
+7
Tako kot se v naši državi krade, tega mislim, da svet ni videl, pa saj povsod se ampak imamo fenomenalne prvake," bravo", kapo jim dol! Srečno
Nabru3
06. 06. 2019 10.43
+9
A veste katere ovce je najlažje strižit, eno po eno? Skregane.
mkug5g
06. 06. 2019 10.42
+6
očitno levakarje ala srebrni, korintos, praško, vertex ne moti če njihovi ukradejo 1,5 miljarde €
Rolesx
06. 06. 2019 10.36
+14
Koliko je mesečna plača guvernerja Slovenije da se v obraz laže poštenemu narodu?
Nabru3
06. 06. 2019 10.30
+3
Ne tako hitro. Tale spin gre v prvi vrsti na mlin podrjencem, ubogim "prisklednikom", ki so se nepričakovano opekli z veliki denarji. Jazbec zna biti tu v bistvu pozitivna oseba, ne negativec.
Casey Ry
06. 06. 2019 10.04
+25
Ukradejo 1.50miljarde in se ne ve ce bo stekel kazenski postopek? Pa kdo je tu nor? Reveza zjebejo v nulo, tle pa prosto?! Reveza za kilo kruha tle pa nic? Greznica, fuj! Bancnike ne sodisca takoj!
ooResnicA
06. 06. 2019 10.10
+7
....kdo pa je postavil bančnike?....politika!!!
ooResnicA
06. 06. 2019 10.10
+3
Casey Ry
06. 06. 2019 10.45
+3
beowulfsam
06. 06. 2019 10.04
+3
Kej tacga, eni od Big 4 niso opravili dela, kot je treba? Neeeeemogoče. Se spomnim, ko sem v tistih časih gledal izkaze revidiranih družb, to je bilo toliko šita not, da bi Inštitut takrat moral vzeti na ducate revizijskih licenc. Pa...aja, nič. Banke imajo tudi "hišne cenilce", ki so ponavadi (ne vedno in ne vsi) prijatelji z nekom na banki...tudi o tem bi lahko dosti govoril. Svetovalni bizniz je velik dnar, vendar, eni lahko vržejo papir v greznico, se podpišejo in voila, remek delo za katerega ne bo nikoli nikomur odgovarjal. Druge bodo pa zafrkaval zarad tehnikalij, ki na bistvo (npr. samo vrednost ocene) nimajo vpliva.
ooResnicA
06. 06. 2019 09.55
+8
.....dobro nas kradejo toti otroci komunistof čuj.....
AlternativeFacts
06. 06. 2019 09.44
-4
(vir: Damijan Blog - Kdo je tukaj nor!? .....Državni banki NLB in NKBM, ki so ju nadzirali nadzorniki, ki jih je imenovala Janševa vlada, sta v letih 2005-2008 po tekočem traku podeljevali kredite za menedžerske prevzeme, mariborske cerkevene tajkune in financirale razne leasing operacije. To je dejstvo. Fakti bruti. Dejstvo je, da tedanja vlada pod vodstvom Janeza Janše ni želela prodati deleža v NLB, s čimer je tedaj izgubila okrog 640 milijonov evrov, vključno z letom 2008 pa je dokapitalizacija pobrala še dodatnih 900 milijonov evrov, sedanja sanacija NLB pa bo stala okrog 2 milijardi evrov. S tem je tedanja Janševa vlada povzročila za okrog 3.5 milijarde evrov neto izgube za davkoplačevalce. )...... 🤫
Castrum
06. 06. 2019 09.53
+14
Kolikokrat si že prilepil ta Damjanov komentar? 100 X? Več?.....Ker imaš tako rad njegove analize, je mogoče čas da od te tvoje 6 let stare, preideš na novejšo analizo, ki jo je Damjan objavil na svojem blogu. Vtipkaj: Kakšne barve je bančna luknja: rdeče, črne, rumene ali je zgolj luknja?
AlternativeFacts
06. 06. 2019 10.01
-12
334444333566557776868x .... ker vem da boš vesel. 🤗
AlternativeFacts
06. 06. 2019 10.05
-5
Na levi in desni strani bančne luknje pa najdemo le po tri zveneča imena. Na levi najdemo Merkur, Savo in Skupino Viator&Vektor, ki imajo skupaj za 293 mio evrov slabih kreditov (ali 15% vseh med Top-20).
AlternativeFacts
06. 06. 2019 10.05
-7
Na desni pa najdemo podjetja iz kroga mariborske škofije (Zvon Ena Holding in Zvon Dva ter T-2), ki imajo skupaj za 506 mio evrov slabih kreditov (ali 26% vseh med Top-20).
AlternativeFacts
06. 06. 2019 10.06
-10
V skladu s funkcionalno razdelitvijo torej hitro ugotovimo, da so glavnino slabih posojil pridelali gradbeniki, temu pa presenetljivo sledi desnica, medtem ko je levica tukaj relativno skromna. Desnih slabih kreditov med največjimi naj bi bi bilo celo za skoraj dvakrat več kot levih.
Castrum
06. 06. 2019 10.11
+10
Ah, kako prozorno. A ne vidiš da je Damjan tako iznajdljivo sortiral skupino G? Primorje, sct,... desni? In kot tudi avtor sam priznava, ukvarja se samo z 20imi. Kje so pa ostali? Electra recimo, ali pa Grep?....
AlternativeFacts
06. 06. 2019 10.14
-8
😂 .... sedaj pa ti spet ni všeč in motoviliš, pa sam si mi dal referenco.... 🤭
AlternativeFacts
06. 06. 2019 10.15
-6
Če uporabmo politično različico razvrstitve in nekatere gradbenike razvrstimo bodisi na levo bodisi na desno, se slika sicer nekoliko spremeni. Vendar ne tako bistveno, kot bi pričakovali. Gradbeni “slabi dolžniki” zdrknejo le še na četrtino vseh, ustrezno pa pridobita “leva in desna bančna luknja”. Toda desni “slabi dolžniki” še vedno prevladujejo nad levimi: 655 mio evrov proti 607 mio evrov (ali 34% proti 31%). 😂
Castrum
06. 06. 2019 10.26
+4
Glej, vidiš kot želiš videti. Tudi Damjan s tem konkretnim blogom (ki je star eno leto) že drugače razpreda, kot je v tistem tvojem 100X napisanem. Gre za to, da nekateri realni komentatorji stalno vztrajamo na tem, da je bilo lomastenje po bankah v obdobju 2005 2008 tako levo kot desno, medtem vas je pa kar nekaj takih, ki za vse skupaj krivite eno osebo. Kar je seveda patetično in smešno. Pa ne da bi ga zagovarjal, kje pa (hahahah, zakaj le?)....In za konec ponavljam: ko bo g.Damjan objavil kaj več kot "samo" tistih 20 podjetij, potem bo slika še bistveno bolj drugačna. Zakaj jih ni že tokrat, ve samo on...
AlternativeFacts
06. 06. 2019 10.39
-3
Berem kar vidim, vidim pa to, kar si mi dal kot referernco..... Ni problem v komentatorjih, kaj boš napisal, če se zgodbo vedno znova prikazuje enostransko? Boš tiho in se delal, kot da je vse OK?
Fredi34
06. 06. 2019 09.42
+12
Sicer pa če pogledamo, Slovenija je ena sama velika mafijska združba. Začenši z komunalnimi podjetji, občinami (vmes vse ostalo) pika na i pa na koncu še banke. Prav iz vseh državnih ustanov naupravičeno odteka denar preko politničnih botrov, in seveda njim samim.
neobremenjen_
06. 06. 2019 09.37
+11
Jazbeca pa Čuderja za 15 let v arest NLB pa vrnit denar v proračun.