Tako kot so plače rasle lani, niso že od leta 1996. Razloga za tako visoko rast plač sta dva: zaradi sistema dodatkov, ki so jih vnesli v kolektivne pogodbe in s tem povečali plače, poleg tega je bilo prisotno tudi izredno napredovanje, tako v javni upravi kot tudi drugod, pravi Saša Kovačič z urada za makroekonomske analize in razvoj.
Odslej naj bi plače v javnem sektorju, po odločenosti vlade, sicer mirovale, vendar pa bodo letos, zaradi že sklenjenih dogovorov, še vedlo rasle hitreje kot v zasebnem sektorju. Realno za 2,6 odstotka, kar naj bi zadostilo enemu od osnovnih pogojev za uspešno gospodarstvo tj. počasnejšo rast od produktivni, ki bo letos 2,8 odstotna.
Za drugo leto pa urad napoveduje, da bodo plače v zasebnem sektorju rasle hitreje od javnih. Realno za eno odstotno točko, toda to napoved že ogroža napovedani aneks v izobraževanju. "Če bi bilo v juliju res povečanje plač v izobraževanju, bi moja ocena od 1,5 porasla na dvoodstotno realno rast v javnem sektorju," dodaja Kovačičeva.
Rast stroškov dela pa vedno pomeni poslabšanje konkurenčnosti celotnega gospodarstva in manj investicij.
Ali se bo vladi uspelo izviti iz začaranega kroga neustrezne plačne politike in previsoke inflacije? Analitiki v poročilu jasno napovedujejo, da bo za to potrebna intenzivnejša ekonomska politika. V manj diplomatskem jeziku to ne pomeni nič drugega kot kritiko na račun dela gospodarskih ministrov: Ropa, Petrinove, Dimovskega in tudi prvega ministra, premiera Drnovška.
