Januarska rast prihrankov je posledica relativno visoke 1,4-odstotne rasti deviznega varčevanja, ki je že drugi zaporedni mesec realno poraslo za več kot odstotek. Tolarski prihranki prebivalstva v bankah pa so januarja glede na december beležili 0,1-odstoten upad, v marčni številki Ekonomskega ogledala ugotavljajo strokovnjaki iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj.
Vzajemni skladi
Še naprej pa se krepijo tudi naložbe v vzajemne sklade, katerih vrednost je konec februarja znašala 118,5 milijarde tolarjev, kar je 27,7 odstotka več kot konec minulega leta. Taka rast je posledica nastanka novega vzajemnega sklada, ki se je oblikoval iz pooblaščene investicijske družbe in pa visokih neto prilivov, ki so februarja že drugi mesec zapored presegli pet milijard tolarjev, ugotavljajo v uradu za makroekonomske analize in razvoj. Sredstva v vzajemnih skladih tako dosegajo že približno 5,4 odstotka prihrankov prebivalstva v bankah.
Obrestne mere
Marca so prvič po oktobru 2002 ostale nespremenjene kratkoročne obrestne mere za vezane vloge, in sicer za tolarske vloge, vezane od 31 dni do enega leta na ravni 4,7 odstotka. V primerjavi z mesecem prej so se za 1,6 odstotne točke na 4,4 odstotka znižale dolgoročne obrestne mere, ki so bile tako prvič nižje od kratkoročnih obrestnih mer. Omenjeno znižanje je izključno posledica nižje vrednosti temeljne obrestne mere, ki je upadla za 1,6 odstotne točke na 3,6 odstotka, kar je njena najnižja raven doslej. Povprečna medbančna obrestna mera pa se je februarja že drugi mesec zapored zvišala, in sicer na 5,7 odstotka.
