Napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) temelji na prejšnji teden objavljenih statističnih podatkih o gospodarski rasti v prvih treh četrtletjih, ki je bila s 4,5 odstotka precej višja od napovedane. Kljub temu pa tekoči podatki kažejo, da proti koncu leta prihaja do pričakovanega umirjanja gospodarske aktivnosti. Na UMAR so zato pri napovedih o letošnji gospodarski rasti previdni. "Rast bo verjetno nekoliko višja od štirih odstotkov, vendar nižja od 4,5 odstotka, doseženih v prvih treh četrtletjih," je povedal direktor Janez Šušteršič.
Za letošnjih prvih devet mesecev je značilna visoka rast izvoza, ki je bila v tem času več kot 10-odstotna. Šušteršič je poudaril, da gre za izvoz na vse trge, tudi v EU, kamor je bil izvoz zadnjih nekaj let precej nizek. K takšni stopnji rasti je sicer pripomoglo predvsem drugo četrtletje, torej čas pred vstopom Slovenije v EU, medtem ko se je v tretjem četrtletju izvoz spet nekoliko umiril.
Naložbe v osnovna sredstva so se v devetih mesecih zvišale za 6,9 odstotka, kar je za približno pol odstotne točke nižje od pričakovanj UMAR. Vendar pa je rezultat še vedno zelo dober, saj so med njimi poleg naložb v infrastrukturo in stanovanja spet v večji meri kot v preteklih letih prisotne zasebne naložbe, torej gospodarstva. To kaže na vzpon v gospodarskem ciklu, je ocenil Šušteršič.
Cene nafte so se v zadnjem času začele zniževati. Povprečna cena za sod nafte vrste brent bo v letu 2004 okoli 38 dolarjev, kar je le dolar več od predpostavk, na osnovi katerih je UMAR pripravil jesensko napoved gospodarskih gibanj. "Tudi če se cena nafte spet zviša, bo letna povprečna cena le za dolar do dva višja od upoštevane pri jesenskih izračunih," je poudaril Šušteršič.
Napoved inflacije ostaja realistična. Napovedano 3,6-odstotno povprečno inflacijo v letu 2004 bomo dosegli v primeru, da bodo cene v decembru porasle za 0,1 odstotka, je ocenil Šušteršič. Po njegovem mnenju je to mogoče doseči, saj se cene nafte znižujejo. Inflacija se tako znižuje s predvideno dinamiko in se približuje stopnji, ki jo zahtevajo maastrichtski kriteriji.
Bojazen, da bi utegnila zasebna potrošnja pospeševati inflacijo, se ni uresničila. "O eksploziji zasebne potrošnje zaenkrat prav gotovo ne moremo govoriti," je povedal Šušteršič. V prvih devetih mesecih je bila s 3,6 odstotka precej nižja od gospodarske rasti in v tem trenutku ne predstavlja dejavnika inflacije.
