Sklad v poročilu obenem poudarja, da za sedanje proračunske težave Francije, Nemčije in Italije ni kriv pakt o stabilnosti in rasti, ampak te države same, saj v času hitrejše gospodarske rasti niso uravnotežile svojih proračunov.
"Pakt je v težavah zato, ker Francija in Nemčija nista naredili svoje domače naloge," je ob tem povedal generalni direktor IMF Horst Köhler, ki pa se je vseeno zavzel za več fleksibilnosti v razlagi njegovih določil. IMF sicer meni, da je pakt o stabilnosti in rasti na splošno primeren mehanizem za uravnavanje proračunske politike članic evroobmočja, vendar obenem opozarja, da pakt držav ne spodbuja dovolj k dolgoročnemu načrtovanju proračunske politike, ampak jih sili v kratkoročna prilagajanja, ki se - kot npr. v Nemčiji - v dvigu prispevnih stopenj za različna socialna zavarovanja.
Po mnenju IMF bi moralo biti državam dovoljeno, da prestopijo s paktom določeno mejo 3-odstotnega proračunskega primanjkljaja, vendar le v primeru, če bi se zavezale k dolgoročnemu krepljenju svojega proračunskega položaja, pri čemer IMF predlaga zmanjševanje strukturnega primanjkljaja za pol odstotka letno.
IMF v poročilu kritizira tudi zastoje pri strukturnih reformah v evroobmočju, kjer ima po njegovem mnenju "upiranje reformam dolgo tradicijo", pri čemer pa IMF pričakuje, da bo z gospodarskim okrevanjem pripravljenost za izvajanje reform še upadla. Nedavna apreciacija evra v primerjavi z dolarjem je - tako IMF - sicer poslabšala kratkoročne obete za gospodarsko rast, vendar je obenem dolgoročno stabilizirala evroobmočje. "Evro je nosil več kot pravično breme depreciacije dolarja," je ob tem zapisano v poročilu.
Po Köhlerjevem mnenju so trenutno inflacijski in deflacijski pritiski v svetovnem gospodarstvu izenačeni, IMF pa je v poročilu pozdravil odločitev Evropske centralne banke, da bo ciljala inflacijsko stopnjo okoli dveh odstotkov.