Kot je pojasnil vodja pogajalske skupine na strani kmetov oz. pridelovalcev pšenice Štefan Cigut, je njihova ponudba 30,5 tolarja za kilogram pšenice pri 12 odstotkih beljakovin, tako da se z žitarji še vedno razhajajo za 2,5 tolarja.
"V igri so tudi subvencije, ki nam manjkajo do evropskih," je dejal Cigut in dodal, da se bodo na to temo predvidoma v četrtek sestali s kmetijskim ministrom Francem Butom, nato pa bodo nadaljevali pogajanja z žitarji, ki po Cigutovih besedah ponujajo 28 tolarjev za kilogram pšenice.
Po pojasnilu predsednika Žitne skupnosti Janeza Železnikarja, ki zastopa žitno industrijo, bi pridelovalci danes morali dati odgovor na zadnjo ponudbo žitne industrije, vendar so odgovor odložili do četrtka. V njej so žitarji ponudbo nekoliko popravili, in sicer so v skupini B, kamor spada t.i. krušna pšenica, za kilogram ponudili 28 tolarjev, lahko pa ta cena po stimulativni lestvici za beljakovino doseže tudi 31,35 tolarja.
Za skupino A, v kateri je visoko kakovostna pšenica, kamor sodi le malo slovenske pšenice, žitarji ponujajo od 32 do 35 tolarjev za kilogram. Ta pšenica se uporablja za mešanje z nizko kakovostno pšenico iz skupine C, ki ni za samostojno meljavo. Pri tej pšenici se cena destimulativno niža glede na vsebnost beljakovin.
Pridelovalci in predstavniki Žitne skupnosti se razhajajo zaradi ločevanja pšenice na skupine in kvalitetne razrede. Kmetje in žitarji se bodo morali dogovoriti tudi glede stroškov odkupa, ki jih je lani delno krila država. Prav tako je lani država sofinancirala analize pšenice v višini približno 4500 tolarjev za analizo, ki je stala približno 11.000 tolarjev. Letos naj bi država za to namenila približno tisoč tolarjev manj, analiza pa se je podražila na približno 13.000, je dejal Cigut.
Prve količine pšenice pa že prihajajo v mline. Žetev se je na Primorskem, kjer najprej začnejo žeti pšenico, in na nekaterih območjih Prekmurja že začela. Mlini naredijo kakovostno analizo, obračun pa bo sledil kasneje, je pojasnil Železnikar.
Lani so slovenski žitarji odkupili približno 110.000 ton slovenske pšenice, pridelovalcem pa za kilogram plačali 26 tolarjev. Letno Slovenija potrebuje od 160.000 do 180.000 ton pšenice, zato jo tudi uvaža po dogovorjeni kvoti z Madžarske in iz Avstrije.
