Bruselj izboljšal gospodarsko napoved za Slovenijo, letošnja inflacija 1,8-odstotna

Evropska komisija je v zimski gospodarski napovedi znova izboljšala gospodarske obete za Slovenijo. Lani je bila gospodarska rast v Sloveniji po novi bruseljski oceni 4,9-odstotna, letos naj bi bila 4,2-odstotna, prihodnje leto pa 3,5-odstotna. Za vsa tri leta je zimska napoved za 0,2 odstotne točke boljša, kot je bila jesenska.

Bruseljska napoved za Slovenijo je za vsa tri leta tudi znatno boljša od povprečja v območju evra in celotni EU. Območju evra na primer komisija za letos napoveduje 2,3-odstotno krepitev bruto domačega proizvoda (BDP), za prihodnje leto pa dveodstotno.

Bruseljska napoved je tudi boljša od septembrske napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki je za lani napovedal 4,4-odstotno rast, za letos 3,9-odstotno, za prihodnje leto pa 3,2-odstotno.

Komisija je danes objavila tudi podatke o inflaciji. Ta je bila lani v Sloveniji 1,6-odstotna, letos naj bi bila 1,8-odstotna, prihodnje leto pa dveodstotna, kar je več od povprečja v območju evra.

V Bruslju so danes sporočili, da bodo odslej namesto treh celovitih napovedi na leto objavljali dve celoviti, spomladansko in jesensko, ter dve vmesni, zimsko in poletno, ki ne bosta vključevali podatkov o javnih financah, temveč samo o BDP in inflaciji.

Bruselj ob dobri gospodarski napovedi poziva k reformam

Evropsko gospodarstvo presega pričakovanja, trdna rast naj bi se nadaljevala tudi v prihodnjem letu, ugotavlja Evropska komisija v zimski gospodarski napovedi. Zdaj je čas za reforme v območju evra, pozivajo v Bruslju ter opozarjajo na tveganja zaradi negotovega izida pogajanj o brexitu, geopolitičnih napetosti in protekcionističnih politik.

Tako območje evra kot celotna EU sta lani beležila 2,4-odstotno gospodarsko rast, kar je največja rast v minulem desetletju. Komisija je tako v primerjavi z jesenjo napoved izboljšala za 0,2 odstotno točko za območje evra in za 0,1 odstotno točko za celotno EU.

Trdna rast se bo nadaljevala letos in prihodnje leto, ko bosta tako območje evra kot EU beležila 2,3-odstotno oziroma dveodstotno krepitev bruto domačega proizvoda (BDP). Tudi to je za 0,2 oziroma za 0,1 odstotno točko več, kot je komisija obema napovedala novembra.

Območje evra beleži najvišje stopnje rasti od izbruha finančne krize leta 2008. Brezposelnost in primanjkljaji se še naprej zmanjšujejo, vlaganja pa se končno občutno krepijo, še ugotavlja komisija.

"Nadaljevati moramo prizadevanja za to, da bodo koristi rasti čutili vsi Evropejci. Izkoristiti moramo ta čas za to, da bodo naša gospodarstva odpornejša ter za poglabljanje ekonomske in monetarne unije," je ob tem poudaril podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis.

Da okno priložnosti za reforme ne bo odprto za vedno ter da je zdaj trenutek za potrebne ambiciozne odločitve za krepitev ekonomske in monetarne unije, poudarja tudi evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici.

Boljša gospodarska rast od pričakovane je po navedbah komisije rezultat izboljševanja razmer na trgih dela in dobrega gospodarskega razpoloženja ter krepitve globalne gospodarske dejavnosti in trgovine.

Med tveganji komisija izpostavlja negotov izid pogajanj o brexitu, geopolitične napetosti in premike k bolj protekcionističnim politikam.

Kazalec gospodarske klime najvišji po poletju leta 2000

Gospodarsko razpoloženje v območju evra se v začetku letošnjega leta še izboljšuje. Kazalec gospodarske klime, ki ga izračunava münchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo, je dosegel najvišjo raven od poletja 2000.

Kot so sporočili iz Ifa, se je kazalec gospodarske klime glede na zadnje lansko četrtletje ob začetku letošnjega leta močno zvišal; s 37 se je dvignil na 43,2 točke.

Še posebej dobro strokovnjaki ocenjujejo trenutno gospodarsko situacijo, izboljšala pa so se tudi gospodarska pričakovanja za prihodnje mesece.

Za izboljšanje gospodarskega razpoloženja so predvsem zaslužni bolj optimistični strokovnjaki iz Francije in Italije, kazalec se je nekoliko dvignil tudi v Nemčiji. Na drugi strani se je na Nizozemskem ozračje nekoliko ohladilo. V Španiji so slabše ocenili trenutno situacijo, bolje pa pričakovanja za prihodnje obdobje.

Ifo vidi več razlogov za krepitev optimizma. Tako strokovnjaki, vključeni v raziskavo, poročajo o krepitvi investicijske aktivnosti in zasebne potrošnje, pričakujejo dvig obsega zunanje trgovine. Inflacijo letos pričakujejo na 1,7-odstotni ravni, manj jih pričakuje dvig obrestnih mer. Dostop do bančnih posojil medtem še naprej ocenjujejo kot pretežno restriktiven, še dodajajo v Ifu.

Rezultati raziskave temeljijo na ocenah 349 gospodarskih strokovnjakov.