Negativni učinek napadov se še ni polegel v Aziji, kjer je cena delnic ponovno padla, precej nižja pa je tudi cena dolarja in zlata. V Tokiu je indeks Nikkei prvič po avgustu 1984 zdrsnil pod raven 10.000 točk.
Strah pred recesijo
Kljub temu investitorji po celem svetu v paniki kupujejo tradicionalno varne dobrine, kot so zlato in obveznice, saj se vsi bojijo recesije, do katere naj bi prišlo po napadih v ZDA. Najhujši napad na ZDA po japonskem napadu na Pearl Harbor, kot ga imenujejo, je pretresel svetovne borze, zbil vrednost dolarju in dvignil ceno nafte. Zaradi velikega povpraševanja po "varnih valutah" so močno narasle cene obveznic ameriške zakladnice, zlata, nafte in industrijskih kovin.
Cena nafte je na londonski borzi, ki je za slovenski trg najpomembnejša, dosegla 29 dolarjev za sodček, vendar se je po zagotovilu držav proizvajalk, da oskrba ne bo motena, spustila do 28 dolarjev in 62 centov.
Kriza pa še ne pomeni nujno tudi zvišanja prodajne cene bencina. Vlada bi lahko z nekaterimi ukrepi, na primer znižanjem trošarin, večje podražitve preprečila. Na ministrstvu za finance so nam povedali, da razvoj dogodkov pazljivo spremljajo, vendar o posebnih ukrepih za enkrat še ne razmišljajo.
Prekinjeno trgovanje na newyorski borzi
Tokijska borza se je odprla z zamudo in glavni indeksi so na najnižji stopnji zadnjih 17 let. Tudi indeksi glavnih evropskih borz so padli na najnižjo stopnjo od leta 1998.
Investitorji špekulirajo o tem ali je napad na poslopji WTC samo uvod v veliko teroristično kampanjo na cilje v ZDA.
"Trgovanje bo verjetno prekinjeno in posli bodo pičli," je povedala Michelle Clayman, direktorica za investicije finančno-posredniške hiše New Amsterdam Partners. "V tem trenutku nam ni znano celotno ozadje, če pa je teroristično nasilje prodrlo na ameriške trge, to utegne biti biti zelo resno." "Ko se bodo odprli trgi, bo padanje veliko. Mislim, da se bo Dow znižal za nekaj sto točk. To je popolnoma neverjetno," je dejal Stanley Nabi, izvršilni direktor Credit Suisse First Boston, ki ima pod nadzorom 110 milijard dolarjev investicij.
Po napadih so v torek borzni indeksi na mednarodnih borzah začeli strmo padati. Na evropskih borzah so se indeksi znižali tudi za po deset odstotkov. Newyorška borza in tehnološka borza Nasdaq, ki stojita nekaj ulic stran od porušene zgradbe World Trade Centra na Manhattnu, sta tudi danes ostali zaprti. Trgovanja včeraj ni bilo tudi v Lizboni in Ciudad de Mexicu, borzo v Londonu pa so evakuirali, vendar se je trgovanje nadaljevalo. Na nemški borzi so začasno zaustavili trgovanje z delnicami ameriških podjetij. Dolar se je pocenil, cene nafte in zlata pa so poskočile v nebo.
Na Wall Streetu so odprtje borznih trgov sprva prestavili, nato pa dokončno odpovedali. Kmalu po vesteh o terorističnih napadih so tečaji borznih indeksov v Evropi začeli padati. Nemški borzni indeks DAX se je kmalu po napadu znižal za več kot deset odstotkov.
Cenejše delnice
Pocenile so se predvsem delnice zavarovalnic, letalskih družb in turističnih agencij. Tečaj delnice nemškega letalskega prevoznika Lufthansa se je znižal za več kot petino, vrednost delnice turističnega koncerna Preussag pa se je znižala za več kot enajst odstotkov, vlagatelji namreč pričakujejo, da se bo število turističnih potovanj močno zmanjšalo. "Povsem očitno je, da se bodo delnice turističnih in transportnih družb po takšni katastrofi pocenile," je povedal nek borzni posrednik.
Pocenile so se tudi vrednosti delnic zavarovalnih družb. Kot je pojasnila neka borzna posrednica, so vprašljive vrednosti delnic zavarovalnic po vsej Evropi, saj ni znano, katera je sodelovala pri zavarovanju poškodovanih zgradb. Na nemški borzi so se delnice zavarovalnice Münchener Rueck pocenile za več kot 14 odstotkov, zavarovalnice Allianz pa za dobro desetino. V nasprotju s tem so se tečaji delnic naftnih družb obrnili navzgor. Na londonski borzi so se delnice naftne družbe British Petroleum podražile za 5,8 odstotka, Shella pa za 3,5 odstotka. Po mnenju borznih posrednikov je rast tečajev delnic naftnih družb posledica zvišanja cene nafte, ki je kmalu po katastrofi švignila v nebo. Za sod nafte vrste brent je potrebno odšteti že 31 dolarjev, kar je 13 odstotkov več kot v ponedeljek. To je največ po decembru 2000.
Zaradi napada na WTC v New Yorku se je okrepil tudi tečaj evra.
Dolgoročnih posledic ne bo
Prve reakcije na teroristične napade v ZDA so psihološke narave, te pa so povzročile podražitev strateških surovin na borzah. Po besedah direktorja Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Francija Križaniča pa to niso razsežnosti z dolgoročnim predznakom.
Križanič pričakuje, da se bodo cene nafte, prav tako tudi kovin, v tednu ali dveh umirile, pač odvisno od povpraševanja, ki pa je zaradi recesije v ZDA in na Japonskem nizko. Omenjeni dogodki tudi ne bodo imeli večjih vplivov na evropsko in posledično na slovensko gospodarstvo.
Psihološki učinki torkove katastrofe se bodo po Križaničevem mnenju dolgoročno odrazili v pospešitvi visokotehnoloških in obrambnih investicij v ZDA, kar bo pospešilo tehnološki napredek, obenem pa poslabšalo uravnoteženost proračuna in s tem verjetno vplivalo na višjo inflacijo, zvišanje javnega dolga in zmanjšanje konkurenčne sposobnosti ameriških podjetij. Pričakovati je, da bodo ZDA zdaj uresničile program protiraketnega ščita, to pa bo glede na podobne obrambne investicije v preteklosti po Križaničevem mnenju privedlo do razvoja nove generacije računalnikov in pospešenega tehnološkega napredka.
Teroristični napadi so vplivali tudi na znižanje tečaja dolarja, kar za evropsko gospodarstvo ni ravno ugodno. "Je pa za slovenski proračun, saj je velik del dolga Slovenije vezan na dolar," je še dejal.