Rebalansu proračuna podporo odrekli le v SDS in NSi

Predsednik vlade Marjan Šarec in finančni minister Andrej Bertoncelj sta predlog rebalansa predstavila poslancem zjutraj. DZ bo o podpori rebalansu glasoval v sredo, ko se bo seznanil še s predlogom novele zakona o izvrševanju proračuna.

Rebalans je po besedah predsednika vlade Marjana Šarca vmesna pot med zgolj in samo socialno državo ter zategovanjem pasu in varčevanjem do maksimalne možne mere.

"Izbrali smo vmesno pot - tako, ki bo javnofinančno vzdržna ne glede na morebitne ovire," je pred poslanci dejal Šarec. "Pred vami je rebalans proračuna, delno ukrojen po vnaprej vzetih merah," je dejal Šarec.

Javne finance so obremenjene s posledicami minulih odločitev in obveznosti, zato so popravki veljavnega proračuna nujni, je pojasnil odločitev vlade za pripravo rebalansa. Spomnil je na dogovor o zvišanju plač javnih uslužbencev iz lanskega decembra, ki je bilo po letih odrekanja upravičeno, a Šarec zdaj pričakuje razumevanje, da nova zvišanja niso mogoča. "Pričakujem pa tudi delo in prizadevnost," je dodal.

Bonbončki prav tako niso bile višje povprečnine za občine, spomnil je še na zvišanje denarnih socialnih pomoči ter letni dodatek za upokojence. "Lahko nam očitate marsikaj, brezčutnosti pač ne," je dejal.

Rebalans po Šarčevih besedah zagotavlja ustrezno razmerje med zagotavljanem stabilnosti javnih financ, skrbjo za državljane ter širšim razvojem države. Prihodki se bodo v primerjavi z veljavnim proračunom povečali za 6,2 odstotka na 10,35 milijarde evrov, odhodki pa za 4,8 odstotka na 10,16 milijarde evrov. Ob tem je opozoril, da tudi letos pričakujemo presežek, in sicer v višini 193,6 milijona evrov presežka.

Z rebalansom bodo skoraj vsa ministrstva dobila več denarja, prav tako se bo finančno okrepilo veliko področij. Med njimi je Šarec izpostavil povečanje denarja za investicije, varnost, znanost, izobraževanje in šport, socialno varnost ... "Ne zatiskam si oči, da bi različni akterji želeli več denarja - zase seveda," je dejal in dodal, da čaka na dan, ko bomo kot družba naredili premik k zavesti, da so na vsakem posamezniku tudi odgovornosti, ne le pravice.

Ugotovil je, da imamo dva različna pogleda na izvajanje fiskalne politike. "Nekateri bi imeli zgolj in samo socialno državo in še več sociale, pa čeprav Slovenija za transferje namenja veliko. Na drugi strani so tisti, ki bi pas zategovali in varčevali do maksimalne možne mere. Mi smo izbrali vmesno, kompromisno pot. Tako pot, ki bo javnofinančno vzdržna ne glede na morebitne ovire," je dejal.

Na opozorila fiskalnega sveta, da so izdatki načrtovani kar za 270 milijonov evrov previsoko, je odgovoril z ugotovitvijo, da prihaja do tekmovanja, kdo bo izrekel bolj črnogledo napoved.

’Rebalans je stabilen in razvojno naravnan’

Vlada je predlog rebalansa pripravila z mislijo na strukturne reforme, ki nas čakajo, je dejal finančni minister Andrej Bertoncelj, in dodal, da bo te sprejemala na način, da bo spodbujala gospodarsko aktivnost ter dvig produktivnosti.

Vlada je pri pripravi rebalansa po Bertoncljevih besedah sledila trem ključnim usmeritvam, to so doseganje nominalnega presežka v javnih financah, zniževanje javnega dolga in zagotavljanje srednjeročne uravnoteženost javnih financ. "Rebalans je stabilen in razvojno naravnan. Nagovarja vse generacije, ter je prijazen za državljanke in državljane," je dejal.

Spomnil je na trenutno ugodnejše gospodarske in javnofinančne trende, krepitev zaposlovanja in boljše rezultate podjetij, čemur sledi tudi izboljšanje stanja javnih financ. Z rebalansom se načrtuje hitrejšo rast prihodkov od rasti odhodkov in predvideva presežek v višini 0,4 odstotka bruto domačega proizvoda. Med drugim se zagotavlja več sredstev za prednostne naloge, kot so zdravje, znanost, infrastruktura, kultura in črpanje evropskih sredstev, je naštel.

Zavrnil je očitke o ekspanzivni naravnanosti javnih financ. Javni dolg se znižuje v skladu s pravili EU, Slovenija je dosegla tudi napredek pri uresničevanju posebnih priporočil, povezanih s strukturnimi reformami, je dejal. "In naša gospodarska rast je dvakrat višja od povprečja evrskih držav," je dodal. Sicer pa se načrtovani odhodki zvišujejo tudi zaradi črpanja EU sredstev.

Napovedal je, da bo vlada srednjeročne cilje ustrezno naslovila s spomladanskimi dokumenti, ki jih mora pripraviti za Evropsko komisijo. Če bi jih želela že zdaj, bi bila namreč potrebna strukturno zahtevna in hitra javnofinančna konsolidacija, kar bi lahko imelo negativne posledice za nadaljnjo rast in blaginjo prebivalstva.

V koalicijskih strankah napovedali podporo

Da bodo proračunske dokumente potrdili, so napovedali v vseh koalicijskih strankah, katerih poslanci so v razpravi izpostavljali predvsem konec varčevanja in razvojno naravnanost rebalansa. Prav tako bodo rebalans podprli v sprva zadržani Levici in SNS. V slednji bi sicer po besedah Zmaga Jelinčiča Plemenitega rebalans pripravili bolje in bolj transparentnega, predvsem pa ne bi razmetavali z denarjem. A bodo predlog vlade podprli, da vidijo, kako se bo odzvala Evropska komisija, ki se z njim ne strinja.

Podporo rebalansu odrekli v SDS in NSi

Rebalansa pa ne bodo podprli v SDS, katere poslanec Marko Pogačnik je spomnil na svarila iz Bruslja in negativno mnenje fiskalnega sveta. Ob predvidenem ohranjanju ugodnih gospodarskih razmer se bo namreč stanje javnih financ po teh opozorilih strukturno poslabšalo. Medtem ko je rast prihodkov spodbujena predvsem z gospodarsko rastjo, pa je rast izdatkov trajna, je povedal Pogačnik.

V SDS v rebalansu prav tako pogrešajo reforme. "Strukturne reforme pokojninskega sistema, zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe postajajo vse bolj nujne, če želi Slovenija ostati na poti dinamične in trajnostne rasti," je še dejal poslanec največje opozicijske stranke.

Prav tako podporo rebalansu odrekajo v NSi, čeprav - kot je priznal Matej Tonin - v njem ni vse slabo. "Glasovali bomo proti, ker si želimo jasno povedati, da smo proti teptanju dialoga," je povedal in pojasnil, da so se tako odločili, ker vlada ne prisluhne predlogom opozicije za prerazporeditev sredstev na nekaterih postavkah. "Zdi se, kot da predsednik vlade drži v rokah volan in nikogar v tem avtu ne posluša, čeprav mu predlaga smiselne in dobre stvari," je ponazoril Tonin.