"Ko Nemčija kihne, Slovenija dobi vročino," kljub obrabljenosti fraze slovenske gospodarstvenike ob vnovičnem ohlajanju nemškega gospodarstva skrbi. Že pred časom so zaznali upad trgovske menjave. Vesna Nahtigal pa pravi: "Še bolj pa skrbi, da smo na tak upad mi začeli opozarjati že lani oktobra, ko smo pri nas opazili, da se nam proizvodnja zmanjšuje." V nekaterih panogah tudi že do 22 odstotkov: "To je drastičen padec, vsi alarmi bi nam morali zvoniti že pri dveh odstotkih," opozarja Nathigalova.
Na GZS ocenjujejo, da smo s tem izgubili že pol milijarde prihodkov in s tem 100 milijonov davkov. A glaven vpliv težav nemškega gospodarstva nas v resnici še ni zadel, meni prvi mož združenja delodajalcev Marjan Trobiš: "Vse krize, ki smo jih doslej imeli ... Kriza je v Slovenijo prihajala z zamikom."
Ob vprašanju, kaj bi Slovenija lahko naredila, da bi bil vpliv težav iz Nemčije za nas čim manjši, tako v gospodarski zbornici kot pri delodajalcih, ponujajo isti odgovor: primerljive konkurenčne pogoje in pozitivno klimo.
Nekonkurenčna pa je predvsem obdavčitev delovne sile. Nathigalova opozarja, da če želimo iti v višjo dodano vrednost, bomo morali razbremeniti plače mladih inženirjev.
Davčna reforma je bila po kritikah umaknjena z mize. Predsednik vlade pa je recesiji vedno napovedoval bolj malo možnosti. "En zdrav optimizem je potreben, ne sme pa spodbijati realizma in realizem trenutno pokaže drugačne slike. Na katere se bo treba nujno odzvati," zaključi Trobiš.
KOMENTARJI (112)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.