
Kot v najnovejšem poročilu ugotavlja revizorska hiša Ernst & Young, naj bi gospodarstvo raslo šele v letu 2015, in sicer za 1,1 odstotka. Poleg investicij, ki naj bi letos upadle za 11,1 odstotka in prihodnje leto za 5,5 odstotka, se bo precej skrčila tudi zasebna potrošnja – letos za 6,7 odstotka in leta 2014 za 2,5 odstotka, je razvidno iz poročila, ki ga je Ernst & Young pripravil skupaj z Oxford Economics.
V omenjeni revizorski hiši so zelo pesimistični tudi glede gibanja slovenskega izvoza, ki je že nekaj časa glavni motor gospodarstva. Tako naj bi se po njihovi oceni izvoz letos skrčil za 2,5 odstotka in za nadaljnjih 1,7 odstotka v letu 2014.
Kriza evroobmočja po njihovem mnenju pomeni, da bo izvoz dosegel trajnostno rast šele v letu 2016, čeprav se srednjeročni načrt varčevalnih ukrepov zanaša na izboljšanje trgovinske bilance za oživitev naložb in ponovne rasti.
Slabše razmere na trgu dela
Poslabšale naj bi se tudi razmere na trgu dela: za letos tako napovedujejo 13,9-odstotno brezposelnost, ki naj bi se leto pozneje povzpela na 14 odstotkov.
Proračunski primanjkljaj naj bi se letos povečal na 9,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa naj bi se po ocenah zmanjšal na 4,4 odstotka BDP. Javni dolg naj bi letos znašal 70,4 odstotka BDP, prihodnje leto naj bi se povzpel na 75,4 odstotka BDP.
Presežek na tekočem računu
V Ernst & Young so medtem nekoliko bolj optimistični o stanju na tekočem računu plačilne bilance. Presežek naj bi tako letos znašal 3,9 odstotka BDP, leta 2014 pa 2,1 odstotka BDP. "Letošnje dodatno povečanje presežka na tekočem računu je pokazatelj krize v domačem povpraševanju, ne pa okrevanja zaradi močnejšega izvoza," so pojasnili.

Brez finančne injekcije EU
Po paketu pomoči za Ciper so se vlagatelji bali, da bo Slovenija naslednja država iz evroobmočja, ki bo potrebovala finančno pomoč za stabilizacijo bančnega sektorja. Vendar pa v Ernst & Young menijo, da bo Sloveniji najverjetneje uspelo prebroditi krizo brez finančne injekcije EU.
Ob tem navajajo, da tako kažeta tudi aprila uspešno izvedena dražba zakladnih menic v vrednosti 1,1 milijarde evrov in majska izdaja obveznic v višini 3,5 milijarde evrov.
"Vendar pa negativna tveganja ostajajo dokaj visoka, saj je nadaljnji dostop do trga odvisen od sposobnosti vlade, da ohrani zaupanje vlagateljev z izvajanjem načrta za učinkovito prestrukturiranje finančnega sektorja," so poudarili in dodali, da je trg zaskrbljen predvsem zaradi težav slovenskega bančnega sektorja in verjetnega vpliva teh težav na javne finance in širše gospodarstvo.
Ernst & Young pričakuje, da bo denarna politika v območju evra še naprej delovala spodbujevalno, javnofinančna politika pa bo manj omejevalna. Vendar pa bosta šibko globalno gospodarstvo in skokovita rast brezposelnosti učinke teh ukrepov najverjetneje izničila, zato pričakujejo, da bo v recesija v evroobmočju trajala dlje, kot je bilo sprva predvideno.
KOMENTARJI (251)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.