Medtem ko je bil Greenspan pretekli teden pred odborom za finance predstavniškega doma še nekoliko zadržan oziroma previdno optimističen, pa je bil pred senatorji večinoma optimist. To je nekoliko presenetilo ameriške gospodarstvenike, saj je Greenspan doslej v predstavniškem domu in kongresu predstavil enake poglede. Greenspan je omenil tudi odločitev predsednika Georga Busha, da poviša carine za uvoz določenih vrst jekla in dejal, da se s tem ne strinja. Vendar obenem priznal, da je bila odločitev zelo težka in je vesel, da ni bil sam v položaju, da bi moral storiti nekaj podobnega.
Predsednik Zveznih rezerv je senatorjem dejal, da se je sodeč po zadnjih podatkih gospodarsko okrevanje že začelo, čeprav bo malce počasnejše kot v preteklosti. Predvsem zato, ker v času recesije ni prišlo do upada potrošniške porabe, ki predstavlja dve tretjini gospodarske aktivnosti v ZDA. Zato ker potrošniki niso nehali zapravljati, zdaj v času okrevanja tudi nimajo ne denarja ne volje za krepko povečanje zapravljanja, ki bi gospodarsko rast hitro pognalo naprej. Pozitiven znak je rast produktivnosti, ki je po podatkih ministrstva za delo v zadnjem četrtletju preteklega fiskalnega leta napredovala po letni stopnji 5,4 odstotka, čeprav so bile napovedi pri 3,5 odstotka. Vendar imajo ti podatki pomanjkljivost, saj je produktivnost narasla prej zaradi ukinjanja delovnih mest, kot pa resničnega dviga obsega proizvodnje.
Greenspan ostaja pri napovedi iz preteklega tedna, da bo letošnja gospodarska rast v ZDA dosegla od 2,5 do 3 odstotke. Hitrejše okrevanje bo zavirala tudi brezposelnost, ki je trenutno na stopnji 5,6 odstotka. Greenspan meni, da bo do konca leta znašala od 6 do 6,5 odstotka. Ameriški gospodarstveniki in borzni vlagatelji sicer z nestrpnostjo pričakujejo objavo podatkov ministrstva za delo o februarski stopnji brezposelnosti. Borzni indeksi so v četrtek padli, predvsem zaradi pobiranja dobičkov, ugodne številke o brezposelnosti pa bi jih lahko pognale krepko navzgor.
Ameriška recesija se je začela lanskega marca in do danes naj bi delo izgubilo 1,4 milijona ljudi. Podjetja so sicer začela na novo zaposlovati, vendar izredno počasi. Poleg brezposelnosti Greenspana skrbi tudi počasna rast poslovne porabe za investicije. Greenspanov optimizem je gospodarstvenike navdal s prepričanjem, da bo odbor za odprti trg Zveznih rezerv (FOMC) sredi leta najverjetneje zvišal obrestne mere, česar ni storil že od maja leta 2000.
